Pohrustaj me, če me najdeš

V vsaki skupini organizmov le nekateri preživijo in se razmnožujejo. Nekatere vrste so v procesu evolucije pridobile lastnosti, s katerimi posnemajo rastline ali živali in se tako uspešno skrijejo pred plenilci. Tej lastnosti rečemo mimeza. Beseda izvira iz starogrške besede mimesis in pomeni posnemanje.

Lahko sem vejica, list ali pa lubje drevesa

Med žuželkami vsi poznate paličnjake in žive liste, ki jih skupaj uvrščamo v skupino posnemalci. Več kot 3000 vrst posnemalcev živi po vsem svetu, vendar pa jih je največ doma v tropskih območjih. Že iz imen posnemalcev lahko sklepate, koga posnemajo. Nabor rastlinskega materiala, v katerega so zamaskirana telesa posnemalcev, je zelo različen: vse od lubja, listov, vejic, celo mahov in lišajev. Še več, ne le da se v rastline maskirajo, na rastlinah, na katerih te praviloma neleteče žuželke sedijo, se rahlo gibajo sem ter tja, kot bi listje ali vejice premikal veter. Nekateri posnemalci ob napadu celo izločajo smrdeče pršilo, katerega hlapne sestavine pridobijo iz rastlin, s katerimi se hranijo. Pri begu pred plenilcem lahko žrtvujejo eno od nog, ki pa jim lahko ponovno zraste. Posnemalci so rastlinojedi in se hranijo predvsem z listi. Njihova jajčeca so zamaskirana tako kot odrasle žuželke in spominjajo na semena rastlin.

Lahko sem tudi mravlja

Mravlje poseljujejo skoraj celotno kopno našega planeta in njihova skupna biomasa presega skupno maso divjih (negojenih) ptic in divjih (negojenih) sesalcev. Njihovi potencialni plenilci, kot so ptice in ose, se jim izogibajo, saj vedo, da so ali neužitne ali pa napadalne. Te njihove lastnosti za svojo obrambo izkoriščajo nekatere živali, ki posnemajo zunanji videz mravelj. Med najpogostejšimi posnemovalci mravelj so pajki.