Zelena morska želva

Zavetišče za morske želve, jug sultanata Oman. Piha ledeni zimski severni veter, skoraj polna luna  pa razsvetljuje noč. Zavetišče je oddaljeno od vseh cest in krajev, v zunanjosti glavnega objekta ni nobenih luči, sama stavba je zgrajena tako, da svetloba ne more uhajati niti iz njene notranjosti. Stavba v celoti zapira ozko sotesko, tako da je dohod do morja možen le skoznjo. Idealno mirno mesto za odlaganje jajc zelenih morskih želv. Ta samotna obala Arabskega morja brez svetlobnega onesnaženja je edini znani kraj na planetu, kjer zelene morske želve jajca odlagajo vse leto. Res jih je poleti v eni noči na obali tudi več kot 100, a nocoj sta prišli iz vode le dve. Čeprav sta začeli kopati luknjo v pesek, v katero bi odložili jajca, sta si premislili zaradi vetra in mesečine ter se počasi odplazili nazaj v vodo in za seboj pustili značilne sledi.

Zelo stari plazilci
Vse želve, kopenske in vodne, so del ene najstarejših skupin plazilcev. Na našem planetu so živele še skupaj z dinozavri pred več kot 200 milijoni let. Na zunaj najvidnejša telesna značilnost želv je njihov super močan koščeno-hrustančasti oklep, ki jih ščiti pred plenilci.

Živijo zelo dolgo in zelo rade potujejo
V svetovnih morjih živi sedem vrst morskih želv. Čeprav prav vse priplavajo tudi v Arabsko morje, v njem gnezdi le zelena.

Zelene želve živijo tudi do 90 let. V svojem življenju prepotujejo ogromne razdalje od mest, kjer se hranijo, do mest, kjer se parijo in odlagajo jajca. Niso redki primeri, ko so želve prepotovale kar 2600 kilometrov.

Skrb za potomstvo
Morske želve, vključno z zelenimi, odlagajo jajca na peščenih obalah. Vedno se vračajo na območje, kjer so se tudi same izlegle. Zelena želva  jajca odlaga trikrat v 14 dneh. Vsakič odlaga od enega do treh večerov. Navadno prvi večer le pregleduje teren in odloži jajca drugi večer. Na odločitev za prestavitev odlaganja vplivajo različni dejavniki, med njimi sta lahko hladen veter, ki shladi pesek, in mesečina, ki razsvetljuje obalo in s tem izpostavi želvo morebitnim plenilcem na obali. Ko se odloči, da so razmere primerne, z veslastimi nogami izkoplje v pesek veliko luknjo, v katero v 15 minutah odloži približno 180 jajc. Luknjo zagrebe in se vrne v morje.

Po dveh mesecih valjenja se ponoči izležejo mlade želve, ki instinktivno takoj odhitijo proti morju. To je najnevarnejši trenutek njihovega življenja, saj nanj prežijo številni plenilci, predvsem galebi in rakovice. Le majhen delež želvic v resnici doseže ocean. Tiste, ki jim to uspe, na odprtem morju preživijo tri do pet let. Po tem času se naselijo v bolj plitvih vodah. Spolno zrelost med 20. in 50. letom doseže le kakšen odstotek želvic, ki so se izlegle iz jajc.

Raznoliki jedilnik
Jedilnik zelene želve je odvisen od življenjskega obdobja. Mlade želvice so mesojede in se na odprtem morju hranijo z različnimi majhnimi ožigalkarji in rakci. Ko pridejo bliže k obali, postanejo izključno rastlinojede.

Vse morske želve so zelo ogrožene
Prav vse morske želve so uvrščene na rdeči seznam ogroženih vrst. Kljub zaščiti se njihovo število stalno zmanjšuje.

V naravi so edini plenilci odraslih morskih želv morski psi in včasih tjulnji ter orke. Glavni razlog za zmanjšanje populacij morskih želv pa smo ljudje. Ogrožajo jih ribištvo, plastika, strupeni odpadki. Mladičke, ki se izležejo iz jajc, na njihovi nočni poti v morje ogroža tudi svetlobno onesnaženje, ki moti njihov občutek za orientacijo.