Draga teta Justi!
Imam problem. Vem, da ni tako usoden kot ostali, o katerih berem v Pilu ... Moja starša se ne prepirata na glas. Nikoli se ne prepirata pred nama z bratcem, se je pa zgodilo, da sta se začela nekaj prepirati, ko smo bili v avtu in je mama očiju hitro rekla, da ne pred nama. Potem se je celo popoldne prisiljeno smejala in ati tudi ... Ne vem, kolikokrat sta se prepirala, ko nisva vedela za to (jaz in bratec). Kolikokrat sta se smejala, ko nista bila srečna, da naju ne bi skrbelo? Mama ima zraven še neke zdravstvene težave in še ni šla k zdravniku ... Nič ne morem narediti in to me non-stop gloda ... Upam, da si ti bolje!
Čavči, ljubi moj na pol zgrizljani piškotek!
Hvala za skrb. Kako naj rečem? Sem še kar v redu, mislim glede zdravja in odnosov z bližnjimi in družabnega življenja. A kaj pomaga, ko sta mi, kot sem napisala v uvodu, korona in vojno trpljenje ljudi naredila v želodcu takšno kepo, da se ne počutim sproščeno, radostno, pomladno razigrano, kot se za ta čas leta spodobi. Neka teža in moreč občutek me spremljata ves dan in še dobro, da sem optimistka in si rečem, jutri bo bolje. In ker naslednji dan ni bolje, me to ne potre do konca, ampak spet napovem – jutri bo bolje.
Zdi se mi, da tudi ti nosiš v trebuščku nekakšno kepo. Zaradi drugega razloga kot jaz, a to nič ne spremeni. Je boleče in moteče. Seveda imaš slab občutek, ko vidiš, da se med mamo in očetom zaiskri, vname prepir, česar se pač ne da vedno skriti. Ampak, dajva pogledat problem z drugega konca, bova morda lažje dojeli in sprejeli, kako potekajo odnosi med ljudmi. Ni idealnih odnosov, morda v kakšnem pocukranem filmu, a v resničnem življenju nesporazumov, sporov, tudi povišanih glasov, jeze in trme ne manjka. Nismo narejeni iz enega kosa, različni smo, zelo različni in zato imamo na številne stvari različne poglede, drugače jih doživljamo, tolmačimo, rešujemo.
V odnosu dveh, če hočeta kaj doseči, je pomembno soglasje, treba je doseči kompromis, kar pa ne uspe vedno. Debelo bi se zlagala, če bi rekla, da se med menoj in Gezo včasih ne zaiskri. Ne boš verjela, tudi pri taroku. Celo s sosedom Milivojem, upokojenim profesorjem, ki stanuje dve nadstropji nad menoj, ki je sicer najbolj miren in miroljuben človek, se včasih spremo, pa čeprav smo izjemni prijatelji, vedno skupaj kot rit in srajca. Torej, tvoja dva nista nobena izjema. Se pa v nečem le razlikujeta od mnogih drugih parov. Svoja nesoglasja poskušata odpraviti med seboj, ko sta sama, ne pred otrokoma. In to je treba spoštovati.
Nešteto parov se ne zna obvladati in ne zna ali ne zmore svojih sporov reševati na štiri oči, ampak to počne vpričo otrok. Tam so prizadetost, strah, obup in stiska pri malčkih nepopisni, posledice pa znajo biti tudi dolgotrajne. Da o kakšnem fizičnem obračunavanju niti ne govorim. Pa nikar ne misli, da je to redek pojav. Ah, kje pa. Če samo pogledaš pisma, ki prispejo v ta naš kotiček, ti je jasno, da je žal tega veliko, veliko preveč. Tvoja dva pa se vendarle zavedata, da otroci ne smejo biti žrtve starševskih nesporazumov, in zato prepire in nesporazume odlagata na čas, ko sta sama, in jih zakrijeta z morda nekoliko posiljenimi nasmehi. Ampak tudi to je boljše od glasnega prepira ali celo zmerjanja in morečega dolgotrajnega molka. Močno in srčno upam, da občasni nesporazumi med starši ostanejo v okviru »normalnih« prepirov med odraslimi in da mami ne bo več odlašala z odhodom k zdravniku.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
AKTUALNO
Veliko navdiha in praktičnih napotkov - Pilovi podcasti in webinarji
Z vami lahko delimo veliiiiko navdiha! V okviru festivala Najst, ki je potekal jeseni 2024, je Urška ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Morski zajec
Zakaj zajec ne plava?
Ker nima plavuti!