Ti & jaz
Veliko pisem dobimo v uredništvo, v katerih pilovke sprašujete našo zdravnico ali pa pisma naslovite na naše uredništvo in pišete, da se bojite anoreksije ali pa se že spopadate z njo. Ker sem včasih kot psihologinja delala z mladimi, sem se spomnila dekleta, ki ni moglo pozdraviti anoreksije. Njena zgodba je bila strašljiva. Ne, nočem vas strašiti, samo opozoriti vas hočem na to grozno bolezen, ki na prvi pogled sploh ni videti tako huda. Pa to ne velja samo za dekleta, tudi vse več fantov se znajde v krempljih te bolezni, vsaj tako pravi statistika.
Kakšna bolezen je anoreksija?
Zanjo je značilen velik strah pred debelostjo, strah, ki ne poneha tudi, ko se teža osebe, ki strada, zmanjšuje. Anoreksične motnje so v bistvu čustvene motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane. Anoreksična dekleta (v zadnjem času tudi fantje, čeprav še vedno v manjšem številu) so prepričana, da so debela, tudi če so že podhranjena in že izgubijo menstruacijo, kar je eden od znakov anoreksije. Njihova predstava o lastnem telesu je motena. Čeprav so videti že kot okostnjaki, se v ogledalu vidijo debele. Anoreksija nastaja postopoma. Začne se na prehodu iz otroštva v adolescenco (pri 8–12 letih starosti) in traja kar nekaj let, da oseba poišče pomoč. Začetki anoreksije so nedolžni. Dekle se odloči, da bo shujšala in postala privlačnejša. Shujša nekaj kilogramov in odziv okolice (zlasti najstniške) je pohvalen. Teža ji pada, počuti se dobro in prvič v življenju ima občutek, da jo okolica opazi, pohvali, upošteva. Začuti, da ima moč in da nadzoruje svoje življenje. Toda hujšanje se ne ustavi in nenadoma nima več nadzora v svojih rokah. Občutki neustreznosti, neuspešnosti in še slabše samopodobe ter samospoštovanja so mnogo hujši kot prej.
Beseda anoreksija pomeni izgubo apetita, kar pa je zmotno, kajti anoreksična oseba v resnici ne izgubi apetita, le možgani ji ukazujejo, da je hrana njena sovražnica in naj je ne zaužije. V resnici gre za strog nadzor nad zaužito hrano, za obsedenost s štetjem kalorij, za celodnevno pretirano obsedenost s hrano. Hrana tako postane središče razmišljanja. Anoreksična oseba s stradanjem odklanja vse vrste hrane ali pa zaužije le hrano, ki ima malo kalorij. Obenem pretirava tudi s telesno aktivnostjo.
Anoreksija je v marsičem podobna drugim odvisnostim, čeprav je ne prištevamo h klasičnim odvisnostim. Na začetku vsake odvisnosti se človek počuti bolje kot prej, postane bolj samozavesten in se počuti uspešnejšega. Toda kmalu zatem sledijo težave. Tudi pri anoreksiji je tako. Začetnim »zmagam« sledi obdobje krize, zapiranja vase, umik pred okoljem,vedno večji občutek izgube kontrole nad življenjem. Občutki krivde, značilni za anoreksično osebo, se poglabljajo.
Vzroki za nastanek
Vzroki za nastanek anoreksije so različni. Življenjske okoliščine, ki so lahko vzrok za nastanek te čustvene motnje, so lahko kronične in duševne bolezni staršev, občutek negotovosti in pomanjkanje varnosti, družinski prepiri, nasilje v družini, starši, ki svojega otroka pretirano varujejo in mu preprečujejo samostojnost, ali pa tudi starši, ki nikakor niso zadovoljni z otrokom in imajo prevelika pričakovanja. Stalne diete v družini prav tako niso koristna popotnica odraščanja, hrana tudi ne sme biti vzgojni pripomoček nagrajevanja ali kaznovanja. Seveda ne gre pozabiti tudi na telesne, duševne in spolne zlorabe otroka.
Pomemben dejavnik tveganja je tudi čezmerna telesna teža otroka ob rojstvu in v otroštvu. Debel otrok je tarča posmeha in slabo samopodobo je tudi kasneje težko popraviti.
Tudi osebnostne lastnosti, kot so perfekcionizem, pretirana storilnost, potreba po potrjevanju in pohvalah, so lahko pomemben dejavnik tveganja.
Seveda pa ne moremo mimo medijev, ki nas vsak dan zasipajo z vitkimi lepoticami in podobami idealne ženske, ki je pretirano suha. Norme postajajo vse strožje, saj so manekenke danes bolj suhe kot včasih. Oblegani smo z dietami in vitkimi lepoticami za vsako ceno, ki nam vzbujajo občutek krivde ob vsakem zaužitem gramu. V današnjem času je veliko preveč pogovorov o videzu, za sodobne ženske pa še posebej velja, da morajo biti lepe, popularne, privlačne, športne.
Je anoreksija ozdravljiva?
A vendar ne gre obupati. Anoreksija je ozdravljiva bolezen, čeprav je pot do ozdravitve dolgotrajna in naporna. Vendar pa se mora tako kot pri zdravljenju odvisnosti tudi tukaj oseba sama odločiti za zdravljenje. Lastna želja po spremembi življenja je nujna za uspešno zdravljenje. Pri tem pa lahko takšni osebi veliko pomagamo njeni bližnji, domači, prijatelji, sorodniki. Zato, dragi pilovci – ne zatiskajte si oči, če je med vami kakšno dekle ali fant, ki je potreben pomoči, pa naj gre za anoreksijo ali za kaj drugega. Naj zagorijo lučke alarma. Poiskati je treba pomoč odraslega, ki je vreden zaupanja in za katerega verjamete, da bo znal poiskati pot do rešitve.
12-letna *punca* nam je pisala:
»Ojla! Jaz ne vem, ali imam anoreksijo ali ne, dejansko se spomnim, da je razredničarka neki govorila o tem, o anoreksiji in kako je nevarna in namigovala name, kot da jo imam. Sama se počutim normalno, sem visoka 169 cm (vem, da sem zelo visoka za 12 let) in tehtam 40 kg. Vem, da to ni veliko. Se ukvarjam s športom in to je pa res, da sem OBSEDENA z zdravo prehrano, dejansko sem se odpovedala vsem sladkim stvarem. Zdravnik mi sicer nikoli ne omenja, da sem presuha. Ampak jaz sem zadovoljna s sabo in se nočem rediti, res pa ne bi imela anoreksije. Lahko bi mi že postavili diagnozo anoreksije (ker je moj ITM pod 17,5), ampak jaz se ne počutim anoreksično, čeprav kažem kar nekaj znakov. Kaj mislite?«
Imate tudi vi izkušnje z obsedenostjo z debelostjo in videzom? Poznate koga v vaši bližini, ki ima znake anoreksije ali ima celo potrjeno diagnozo? Kaj mislite o obsedenosti z zdravo prehrano in gibanjem? Kaj bi svetovali *punci*?
Mnenja pilovk in pilovcev
Js mislim da je najboljše da se prepričaš, če imaš res anoreksijo ker brez veze da se obremenjuješ že prej
Svetovala bi da je dobro da se ukvarja s športom in da je zdravo,ampak ji ni treba biti obsedena. Ni trba delati stvari prekomerno.
Moja sestra je imela in še ima hudo obliko anoreksije. Če nimaš veliko nihanj med razpoloženji (žalost, jeza) in imaš dobro samopodobo je najverjetneje vse ok. Drugače je pa tudi moja sestra tak začela. Uživi👑🥰
Hej *punca*! Jaz imam anoreksijo, pa verjemi mi, da si je res ne želiš, jaz jo imam trenutno že 4to leto, tako, da ti jaz svetujem, da se potrudiš in vsaj malo več poješ lahko si narediš kak sadni smuti (smoothie), ko prideš iz šole, meni je med počitnicami padla teža in so mi to zdravnice predlagale, ker, če bodo zdravniki ocenili, da imaš anoreksijo, se boš morala potem nažirat, pa verjemi mi, da ne z zdravo hrano... tako, da naredi si kaj takega, pa spij ali pojej kakšno sadno ploščico, če tega ne moreš, pa je zelo velika verjetnost, da imaš res anoreksijo. Upam, da ti uspe in, da ne zapadeš v to kar sem jaz...
Nisi presuha ne skrbi js sm leto starejsa od tebe in imam le eno kilo vec, in sm superca fajn, ceprav res je da mi skor vsak rece da sem ful suha, ampak ne skrbi. Super si <3
Ojla! Mislim da bi se z tem morala pogovoriti z starši ali skrbniki,rijateljicami ali najbolje z svojo zdravnico,mislim da glede na opis nisi nikakor debela ali PREsuha kakšen kilogram več ti nebi škodil,za vsak slučaj pojejo malo več 😄 Upam da sem ti vsaj malo pomagala.
Hojla, možno je, da anoreksijo že imaš, drugače sem pa tut jst sm ful suha in se ukvarjam s športom. Moj nasvet je, da vsakič po treningu/telovadbi nekaj poješ, npr. energijsko ploščico. Drugače pa jej večkrat na dan. Tako boš malo pridobila na kilaži. Vem, da si obsedena z zdravo hrano, ampak še vedno si otrok, ki se razvija in potrebuje določene količine vitaminov, mineralov,...Moj nasvet: dokler lahko jej vse, ker ko boš starejša boš imela različne zdravstvene težave in ne boš mogla več jesti vsega.
Mislim da ti ni treba skrbeti dokler ne začneš izgubljati apetita. Glede na to da se ukvarjaš s športom pa moraš vseeno paziti da dovolj ješ. Tudi če nisi lačna, je lahko to posledica drugih stvari (npr. če jaz spim pod šest ur, zjutraj nisem lačna). Vseeno poskusi kaj pojesti. Upam da sem pomagala.
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Ribe
Zakaj ribe plavajo?
Ker ne morajo hoditi.