Ti & jaz
Tilen je v osmem razredu. Je dober učenec, v prostem času trenira plavanje in je tudi tu uspešen. Medtem ko so v zadnjem letu njegovi sošolci hitro zrasli, on ostaja najmanjši v razredu, in čeprav ga doma tolažijo, da je tudi njegov starejši brat zrasel malo pozneje, se zadnje čase v svoji koži ne počuti preveč samozavestno. V prejšnjem šolskem letu se mu je poslabšal vid in je dobil očala. Sedaj pa zobozdravnica omenja še možnost zobnega aparata. Zdi se mu, da ga nobena punca ne bi pogledala, še posebej pa ne Tina, ki mu je všeč. V šoli ima Tilen lepe ocene, in čeprav med poukom večinoma pozna odgovore na vprašanja, ki jih postavijo učitelji, rajši ne dvigne roke, ker bi se potem vsi obrnili proti njemu, to pa mu je zelo neprijetno. Iz istega razloga mu govorni nastopi pomenijo pravo nočno moro, saj so takrat res vse oči uprte vanj. Oh, kdaj bo že vendar konec te pubertete!
KAJ JE SAMOPODOBA?
Z besedo samopodoba poimenujemo mnenje, ki ga imamo o sebi, ali bolj enostavno – kako se vidimo! Na primer, katere značilnosti si pripisujemo in kakšna so naša prepričanja o tem, ali so te značilnosti dobre ali slabe. Samopodobo oblikujejo naše izkušnje in v življenju se lahko spreminja.
Da nam bo bolj jasno, kaj vse zajema ta pojem, si oglejmo več vrst samopodobe. Šolska samopodoba se oblikuje v šoli in je naše prepričanje o sposobnosti za učenje, zanimanje za šolske predmete ter občutek učne (ne)uspešnosti. Velik vpliv ima tudi mnenje učiteljev in sošolcev o naših učnih sposobnostih. Družinska samopodoba se oblikuje doma, nanjo vplivajo odnosi, ki jih imamo s starši, brati in sestrami ter drugimi družinskimi člani. Za razvoj dobre družinske samopodobe je pomembno, da nam starši namenjajo dovolj časa in ljubezni. Sošolci in drugi vrstniki igrajo veliko vlogo pri oblikovanju naše družbene samopodobe. K njej spadajo naša prepričanja o tem, kako nas vidijo drugi in ali je njihovo mnenje o nas dobro ali slabo. Dobra družbena samopodoba je zelo pomembna, saj vpliva na to, kako se bomo v prihodnosti obnašali in počutili v stiku z drugimi. Telesna samopodoba vpliva na razvoj vseh drugih delov samopodobe. Je skupek predstav o lastnem telesu, kamor spada zunanji videz, naše telesne zmožnosti, naš stil in kako se vidimo v primerjavi z drugimi. Ta je še posebej pomembna, saj v času mladostništva telesne značilnosti postanejo glavno merilo za vrednotenje sebe in drugih. Čustvena samopodoba pa pomeni zaznavanje lastnih čustev in naša predstava o tem, kako jih izražamo.
S samopodobo je tesno povezana naša samozavest, to je naše zaupanje vase in v lastne sposobnosti. Samozavest krepimo, kadar dosegamo zastavljene cilje. Boljša ko je naša samozavest, bolj smo se pripravljeni zanesti sami nase in ne potrebujemo toliko odobravanja in hvale.
Oblikovanje samopodobe se začne v družini in se nato razširi na vse ljudi, s katerimi se redno srečujemo. Pomembno nam je, kaj si drugi mislijo o nas, ali se jim zdimo lepi ali grdi in ali nas imajo radi ali ne. Za dobro samopodobo je zelo pomembno šolsko okolje, ki mora biti prijetno, varno, sprejemajoče in spodbudno. Vsi deli samopodobe so med seboj povezani. Naša telesna samopodoba bo vplivala na naše mnenje o tem, ali se drugim zdimo lepi, naša učna samopodoba pa je povezana s tem, ali menimo, da nas drugi dojemajo kot pametne in sposobne. Na samopodobo torej vpliva naš videz, zdravje, telesne in učne zmogljivosti, okolje, v katerem živimo, in ljudje, s katerimi se družimo.
KAKO VEM, ALI IMAM DOBRO SAMOPODOBO?
- Se spoštujem in se cenim.
- Zaupam samemu sebi.
- Si postavljam cilje in se jih trudim dosegati.
- Sprejemam ljudi ter z njimi sodelujem in sklepam prijateljstva.
- Se spopadam s težavami in jih rešujem ter se ob tem samostojno odločam.
- Sem sposoben/na prilagajati se spremembam in prevzemati odgovornost za svoje vedenje.
- Prepoznavam svoja čustva ter jih primerno izražam.
KAKO VEM, ALI IMAM SLABO SAMOPODOBO?
- Vedem se agresivno in destruktivno.
- Se neprimerno verbalno izražam.
- Pogosto podcenjujem samega sebe.
- Ne izražam zanimanja za pozornost učitelja.
- Čezmerno kritiziram druge.
- Pretirano me skrbi, kaj o meni menijo vrstniki in okolica.
KAKO LAHKO POPRAVIM SVOJO SAMOPODOBO?
- Bodi prijazen, prijazna do sebe. Opazuj sebe in svoje uspehe. Vsak dan si povej vsaj en kompliment.
- Zastavljaj si visoke, a hkrati dosegljive cilje. Lahko gre za cilje v šoli, v športu ali kje drugje. Poskusi vsakič prekositi pričakovanja od samega sebe.
- Znebi se negativnih občutkov in zastrupljajočih odnosov. Ne razmišljaj negativno in se obkroži z ljudmi, ki imajo o tebi dobro mnenje.
- 4. Zavedaj se, da napake »ne obstajajo«. Obstajajo le izkušnje, iz katerih se lahko učiš.
- Bodi ponosen, ponosna nase. Vsak dan pomisli na vse, kar si dosegel, dosegla.
Verjemi vase in drugače razmišljaj o preteklosti. Začni točno zdaj, v tem trenutku. Imej se rad/a, spoštuj se in spremeni svoje življenje na boljše. Sliši se težko, ampak je možno! Saj poznaš pregovor: Vse se da, če se hoče!
TEST SAMOPODOBE
Vzemi si nekaj časa in sam/a pri sebi razmisli ter naštej in napiši 7 svojih lastnosti, na katere si ponosen, ponosna! Te lastnosti so lahko karkoli – tvoj videz, kakšen poseben talent ali pa osebnostna značilnost. Ko to storiš, pa se poskusi spomniti še 7 svojih lastnosti, za katere meniš, da so slabe oz. ti niso všeč.
Veliko ljudi se spopada s težavami s samopodobo. Če si med njimi, ti je bilo verjetno težje izpostaviti lastnosti, ki so ti všeč, kot tiste, ki ti niso, ali pa si za to vsaj porabil/a več časa. Morda ti niti ni uspelo najti 7 pozitivnih lastnosti. Vse to je, zlasti v občutljivem obdobju odraščanja, povsem normalno. Namen te naloge je bil pravzaprav le ta, da te spomnimo na lastnosti, ki jih pri sebi ceniš, saj je nanje še kako lahko hitro pozabiti, za našo samopodobo pa bi bilo zelo koristno, če bi se sem ter tja vendarle spomnili nanje.
12-letna Tinka nam je pisala: »Jaz se počutim skoz kot ena zguba. Nič mi ne ratuje, vse, kar naredim, je brez veze. Ne v šoli, ne doma. Tudi nobeden se ne druži z mano. Kaj naj naredim?«
Kaj bi svetovali Tinki? Ima kdo od vas podobne občutke? Kako naj se Tinka loti svoje težave? Kaj bi naredili na njenem mestu?
Mnenja pilovk in pilovcev
Težava bi lahko bila v tebi. Tudi sama sem živčna in razdražljiva če sem predolgo na telefonu. Zato ti priporočam da si omejil telefon . Lahko ti pomagajo starši.🤗
jaz imam tudi take težave z jezo in se potem začnem dreti na vse ki so ne razjezili.Najbplje je če ostale ignoriraš in jih pustiš pri miru.
hej! nekje sem prebrala da samo začneš brati kar koli dokler te ne mine. Ampak ni nujno da deluje pri vseh! To da se ti pa smejijo je pa res grdo! ko šteješ do deset pa štej po tiho , da te ne slišijo. upam da sem ti vsaj malo pomagala!
Hej! Tudi jaz sem imela težave z jezo.Če ti kaj ni všeč se samo obrneš stran(imam izkušnje) če pa ne deluje pa poskusi na miren način povedati svoje mnenje. Vem da je sprva težko,a ti bo že prešlo v kri. Vedno se vprašaj ali je prav da to storiš in če boš koga s tem prizadela ali ranila. Če ne še pa zmeni s kako frendico da ti pomaga. Če pa je tisti dan ni se pa zmeniš z kako drugo. Upam da sem pomagala.🍒
Hoj! Predalgam ti da se ne oziraš na druge, kar preštej do 10 tudi če se ti smejejo.
najprej se potiho zjokam potem pa si rečem da se umirim in razmišljam o novih dogodivščinah danes.
Vem kako je to! Povej staršem in ti bodo oni pomagali. Verjemi mi ! Upam da sem kaj pomagala
živjo! čisto te razumem tudi jaz sem imela že take napade jaz si pomagam tako da pomislim zakaj se sploh jezim za prazen nič ali pa se nasmejem in se spomnim kakšne šale ki me nasmeje
jaz jo imam tudi tako da samo umiri se in začni razmišljati o nečem dobrem.
Hej, priporočam ti, da če ti štetje do deset pomaga to ohraniš. Na sošolce se pa ne uziraj. Probaj jih preslišati. Če te bodo še pa motili pa se pogovori z razredničarko. Glede jeze se pa lahko pogovoriš s šolsko svetovalno delavko. Upam, da boš bolje.😊
Hej, tudi jaz se zelo hitro razjezim in sem napadalna. Občutljiva sem tudi na najmanjše reči, kot so glasni zvoki. Razjezim se tudi ko sem pod stresom. Možnost je da imaš ADHD, ampak pri tem imaš težave tudi s koncentracijo. Verjetno ti je že veliko ljudi reklo, ampak poskusi ignorirati druge, ki se ti smejijo. Ko imam jaz napad jeze, ponavadi zelo glasno odidem v svojo sobo. Za pomiritev mi velikokrat pomaga glasba. Poskusi še ti poslušati svojo naj glasbo za pomiritev. Upam da sem ti pomagala ;)
Hejči! Po moje lahko probaš ljudi ignorirati. To, da pa se ti zaradi štetja smejijo, (kar je sicer dobra rešitev) pa je samo znak tega, kako so nezreli in nerazumevajoči. Probaj si najti tudi kakšnega dobrega prijatelja oz. zaveznika, ki bi te v takih situacijah branil ali pa te samo razumel. Si to že povedala staršem? Če še ne, se posvetuj še z njimi, zagotovo ti lahko kako pomagajo, pa čeprav so ti kdaj tečni. Sicer pa si najbolje lahko pomagaš sama - mogoče se probaj zadržati, razmisliti, koliko je sploh razburjanje potrebno. Več pa ti ne znam povedati. Upam, da sem pomagala (in da sporočilo ni predolgo😄).
Ne razjezim se tako hitro. Nimam izkušenj. Grem v svojo sobo za 10 min sama se umirim včasih si tudi dam svojo najljubšo muziko. Pomagam si tako kot sem že rekla v sobo in muziko. Jaz bi svetovala Lari ,da mogoče gre sama za en 10 do 20min ven.
ne obupaj ne zmeni se za druge in pojdi z dvignjeno glavo naprej in seveda nasmehom ker v življenju te čaka še veliko lepih dogodivščin
Uzivaj u zivljenju<33 ce nims druge moznosti pa poglej mau neymarja pa bos tkoj vesela in ne rezovarana nad sabo<333
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
.jpg "Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik")
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Sestanek z mamo
Hčerka: “Mami, učiteljica te želi na sestanku v ponedeljek. Mama: “Zakaj?” Hčerka: “Ker me je vprašala zakaj klepetam med poukom.” Mama: “Kaj pa si ji rekla?” Hčerka: “Vprašala sem jo zakaj uči med mojim pogovorom.”