Katero srednjo šolo in poklic izbrati?

Bolj ko se bližaš koncu osnovne šole, bolj se moraš ukvarjati z mislijo: Kaj bom potem? Kaj si želim biti po poklicu? Ali že čutim ta klic? S čim se bom vse življenje ukvarjal/a, s čim si bom služil/a kruh? To so težka vprašanja, še posebej, če ne veš, kaj točno te veseli. In tudi zato, ker veliko poklicev, s katerimi se bo nekoč v prihodnosti ukvarjala tvoja generacija, danes še ne obstaja.

Če še ne veš, kaj si želiš postati, nič hudega. Le redki že v osnovni šoli vedo, kaj hočejo biti – in potem to tudi zares postanejo. Večina osnovnošolcev sanjari o marsičem – da bodo zvezdniki, izumitelji, pisatelji, astronavti, vrhunski košarkarji – pa potem postanejo nekaj čisto drugega. Ker se jim šele pozneje razjasni, kaj jih veseli. Ker šele pozneje spoznajo, kakšni poklici sploh obstajajo. Pa tudi zato, ker se človek vse življenje razvija – in verjetno menja tudi delovna mesta.

Delo in ljubezen

Pravijo, da sta v življenju najbolj pomembna delo in ljubezen. Torej to, kar delamo in s čimer služimo kruh, ter to, da imamo lepe odnose z bližnjimi. Pri delu pa je izjemno pomembno še nekaj:

Da to, kar vsak dan delamo v službi, počnemo z veseljem. Da torej ljubimo svoje delo. Si predstavljaš, kako grozno je vsak dan, dan na dan, delati nekaj, kar ti gre na živce?

 Seveda se pri vsakem delu najde kaj, ob čemer zavijamo z očmi. A pomembno je, da je delež zoprnij čim manjši. Poleg tega si nismo vsi enaki. Eni bi za tekočim trakom trpeli, drugi ob njem uživajo. Nekateri se radi po cele dneve pogovarjajo z ljudmi, drugi so samotarji. Vendar se da tudi po istem študiju najti različno delo – kot družinski zdravnik imaš veliko opravka z ljudmi, kot kirurg pa manj.

Pri vsem skupaj je najbolj pomembno, da najdeš nekaj, kar te veseli.

Delo in kruh

Pomembno pa je tudi, da se lahko s svojim delom oziroma izobrazbo preživljamo. Kaj nam pomaga, če strašno radi filozofiramo ali če imamo doktorat iz sociologije, službe na tem področju pa ne dobimo? V Sloveniji je precej mladih, ki so dokončali študij, pa težko dobijo službo. Torej je treba imeti pri načrtovanju prihodnosti marsikaj v mislih – in študij ni vedno prava izbira.

Šola in učenje

Eni radi hodijo v šolo, se brez težav učijo in si zase ne predstavljajo drugega, kot da bodo šli na univerzo in bodo šolske klopi še dolgo žulili. Nekateri pa šolo le stežka zdelujejo, vendar se zelo vidijo v opravljanju kakšne obrti, za katero se lahko izučijo že v nekaj letih. Tudi to je v redu! Obrtniki so lahko zelo dobro plačani in iskani.

Bolj ko si v svojem poklicu dober in bolj ko se o tebi razširi dober glas, več dela imaš, pa če si mizar, frizerka ali odvetnik.

Srednješolski programi

Pri nas obstajajo različni srednješolski programi, ki dajejo različne možnosti. V grobem si jih oglejmo.

• Gimnazija daje široko znanje z različnih področij. Načeloma se je treba na njej več učiti kot na drugih srednjih šolah. Po štirih letih jo končaš s splošno maturo kot gimnazijski maturant, s čimer se lahko vpišeš na različne univerzitetne študijske programe, na primer na medicino, pravo, jezike ... (Če že veš, kaj bi študiral/a, kar zdaj preveri, ali so za vpis na fakulteto potrebni kakšni dodatni pogoji.)
• Srednje strokovno oziroma tehniško izobraževanje traja štiri leta in se konča s poklicno maturo. S tem postaneš tehnik – recimo računalniški ali ekonomski tehnik. Takšna izobrazba je ožja kot gimnazijska in ti prinese več za poklic pomembnega znanja, s katerim že lahko greš v službo. Toda s poklicno maturo se lahko vpišeš le na višje strokovne in visoke strokovne študijske programe, ne pa na univerzo (za to moraš izpolniti dodatne pogoje).
• Srednje poklicno izobraževanje traja 3 leta in se konča z zaključnim izpitom. Postaneš lahko pek, cvetličar, frizer ...
• Nižje poklicno izobraževanje traja dve leti in se konča z zaključnim izpitom. Postaneš lahko obdelovalec lesa, preoblikovalec tekstilij, pomočnik v tehnoloških procesih ...

Ko se odločaš za srednjo šolo, je torej dobro, da veš, kam te bo ta pripeljala. Si želiš do poklica prej – ali si želiš poklic, za katerega je potrebno daljše šolanje? Imaš za izbrano srednjo šolo dovolj dober uspeh? Moraš izpolniti kakšne posebne pogoje? Je šola blizu doma, se boš moral/a voziti v drug kraj ali celo stanovati v dijaškem domu?

Kam po nasvet?

Pri odločanju, kam naprej, ti lahko zelo pomagajo starši. Poznajo te od malega in ti želijo dobro. Modro ti lahko svetujejo tudi učitelji, ki vedo, za kaj si nadarjen/a in kje so tvoje šibke točke. Veliko informacij lahko dobiš pri svetovalnem delavcu ali v Kariernem središču Zavoda za zaposlovanje. Si že rešil/a kakšen uradni test, ki pokaže tvoja močna področja?

Občutek uspeha

Zelo pomembno je tudi to, da boš na srednji šoli uspešen/uspešna.

Ne splača se izbrati pretežke šole. Grozno je, če pri pouku poslušaš in se res trudiš, pa kljub temu ne razumeš snovi in dobivaš slabe ocene. V takem primeru je bolje izbrati šolo, na kateri boš doživljal/a uspeh. Prav tako ni dobro izbrati prelahke šole. Kmalu se lahko začneš dolgočasiti, po glavi ti začnejo hoditi druge stvari, in namesto da bi imel/a dobre ocene, ti gre v šoli slabo od rok.

Informativni dan

Ker boš na srednji šoli preživel/a nekaj let, je pomembno, da se boš tam dobro počutil/a – da ti bo ustrezalo vzdušje ter da se boš ujel/a s sošolci in učitelji. Morda koga s te šole že poznaš in si lahko iz njegovega pripovedovanja ustvariš sliko. Vtis pa si lahko ustvariš tudi sam/a – na informativnem dnevu.

Letos sta informativna dneva 9. in 10. 2. 2018. Obiščeš lahko tri šole: v petek dopoldne in popoldne ter v soboto dopoldne.

Čarobna rešitev: odprte možnosti

Pri izbiri srednje šole je torej bistveno, da najdeš sebi primerno. Če ne veš, kaj bi rad/a postal/a, pa je ključno, da si pustiš odprte možnosti in zastaviš čim bolj na široko, da boš lahko izbiral/a pozneje. Pa uspešno pot v prihodnost!