Kdo je BFF in kaj to sploh pomeni

Kdo je pravi prijatelj in kaj sploh to pomeni? Ali imaš lahko več prijateljev? Kaj pa najboljših prijateljev? Kakšna je razlika med prijateljem in znancem? Si morata biti prijatelja podobna ali sta si lahko povsem različna? In ali ima lahko najboljši prijatelj druge prijatelje? Prijateljstvo je zapletena tema, ampak ker je zelo pomembna, je prav, da vedno znova pišemo o njej.

Kdo je prijatelj?

Če hodimo v šolo in tudi sicer ne odraščamo v kakšni zapuščeni jami, vsak dan srečujemo veliko ljudi. Ljudje smo družbena in odnosna bitja, kar pomeni, da za zdravje in dobro počutje potrebujemo druge. Običajno našo ožjo družbo poleg družine sestavljajo vrstniki iz domačega okolja: iz šole, soseske, z obšolskih dejavnosti in podobno. Včasih se »družimo« tudi s pisano druščino, ki jo spoznamo na spletu, čeprav temu ne moremo reči pravo prijateljstvo, če ne zaživi tudi v resničnem svetu. Nikogar ne moremo zares spoznati, dokler ne zaživi tridimenzionalno, ker se tudi v gestah in energiji skrivajo pomembne informacije, brez katerih ne moremo stkati pravega zaupanja. Še v živo se velikokrat zmotimo, splet pa to še potencira.

Kako veš, kdo je tvoj prijatelj?

Čarovnija odnosov je, da se v vsaki skupini nekako vedno najdejo tisti, ki zaradi nečesa pašejo skupaj. Ali zato, ker imajo skupne hobije. Ali zato, ker jih zanimajo podobne reči. Ali zato, ker so iz podobnih okolij. Ali pa preprosto zato, ker so si simpatični, čeprav ne bi mogli natančno določiti, zakaj. Že otroci v vrtcu se »pogrupirajo« – in že takrat se izkaže, da to še ne pomeni, da bo njihov odnos ena sama harmonija. Prerivajo se, borijo za svoj prav, praskajo in se prepirajo, ali je boljši Spiderman ali Tačke na patrulji. Kljub temu pa vedno znova rinejo skupaj.

No, ko nekoliko odrastemo, k odnosom kljub vsemu pristopamo razumnejše, zato se manj prerivamo in več pogovarjamo. Če nam je z nekom fino, če se zabavamo, če pogovor teče in če se ob njem/njej počutimo varno – slednje je zelo pomembno – je to dobro izhodišče za prijateljstvo.

Prva stopnja je, da je nekdo tvoj znanec. To pomeni, da skupaj preživljata čas in se pretežno pogovarjata o vsakdanjih rečeh. Ko pa začutimo, da nekomu lahko zaupamo in mu začnemo pripovedovati tudi kaj osebnega, znanec preraste v prijatelja. Vsak prijatelj mora upravičiti zaupanje. Če mu povemo skrivnost, jo mora obdržati. Zaradi nje nas ne sme zafrkavati in je ne sme nikoli uporabiti proti nam. Pravzaprav je njegova naloga ravno nasprotna: prijatelji se podpirajo in ne ovirajo.

Ali to pomeni, da so si prijatelji podobni in se vedno strinjajo?

Nikakor. Prijatelji so si lahko med sabo zelo različni in imajo drugačna mnenja in poglede. Včasih je prav zaradi tega odnos še bolj pester in zanimiv! Nujno pa je, da se znajo poslušati in spoštovati svojo različnost. Torej da drug drugega ne prepričujejo, da bi se morali spremeniti ali razmišljati drugače. V prijateljskem odnosu morajo biti vsi enakovredni, ne glede na stališča in prepričanja. Vodilo naj bo stavek: »Ne strinjam se s tabo, ampak te razumem.«

Če to ne gre, če terja preveč energije, odpovedovanja in nas niti malo ne zabava, pa je mogoče čas, da odnos prekinemo. Prijateljstva niso večna niti neskončno trpežna. V življenju imamo lahko več prijateljev in le izjemno redka prijateljstva trajajo vse življenje.

Ali imajo prijatelji lahko druge prijatelje?

Prijateljev si seveda ne moremo lastiti. Svobodna bitja smo in lahko se družimo, s komerkoli hočemo. Z različnimi ljudmi se različno ujamemo – z nekaterimi imamo podobne hobije, z drugimi nas druži podoben smisel za humor, s tretjimi se najlažje pogovarjamo o težkih temah. Včasih pa delitve niti niso tako očitne. Glavno je, da nas pestrost odnosov bogati, ker se iz vseh napajamo in učimo.

Tako kot mi pričakujemo, da prijatelji naših skrivnosti ne bodo razkrivali drugim, je prav, da to omogočimo tudi njihovim prijateljem. Ne posegajmo v njihove odnose in ne zahtevajmo od svojih prijateljev, da bi izbirali med nami in njimi. Zaupajmo jim, da ne bodo ravnali in govorili proti nam. Še več, da nas bodo ščitili, če nas bodo drugi opravljali ali hoteli izvedeti naše skrivnosti. Konec koncev se pa svet ne vrti okoli nas, kajne? Ljudje lahko razpravljajo tudi o čem drugem. 

Kakšen prijatelj pa si ti?

Pomembno pa je še dodati, da je prijateljstvo dvosmerno. Enako kot pričakujemo od drugih, počnimo tudi sami. Ne v smislu – jaz sem zate naredil to in to, ti pa takole, ampak delujmo z zgledom. Hecno, ampak tudi to je ena taka čarovnija. Če so odnosi dobri, nam pomagajo iz vseh vpletenih izvabiti najboljše.

Zlata pravila prijateljstva 

1. Pravi prijatelj tudi posluša, ne le govori.
2. Pravi prijatelj tudi spodbuja, ne le išče spodbudo.
3. Pravi prijatelj spoštuje različnost. Prijatelja skuša razumeti, tudi če se z njim ne strinja.
4. Pravi prijatelj prisluhne prijateljevim željam in mu ne vsiljuje svojih.
5. Pravi prijatelj svetuje, vendar sprejme, če njegovi nasveti niso upoštevani.
6. Pravi prijatelj je iskren. Ne opravlja, ne izdaja skrivnosti, ki so mu bile zaupane, prijateljstva ne izkorišča in ga ne pogojuje z darili ali čimerkoli, kar njegovemu prijatelju ni všeč in s čimer se ne strinja (recimo, da morata skupaj kaditi ali špricati šolo).
7. Pravi prijatelj ni posedovalen, ljubosumen in svojega prijatelja ne poskuša odtujiti od drugih ljudi, temveč mu privošči zadovoljstvo in kakovostne odnose (tudi če sam s tem trenutno nima sreče).
8. Pravi prijatelj svojega prijatelja ščiti, ne prizadene. To ne pomeni, da mu nikoli ne pove nič slabega, temveč da to stori obzirno in spoštljivo.
9. Prava prijatelja se spreta, ampak tudi opravičita in odpustita (razen če gre za zelo hude reči, kot je izdaja).
10. Pravi prijatelj sprejme, da ima prijateljstvo včasih vzpone in padce (ker imamo vsi dobre in slabe dneve), in je potrpežljiv. Kljub temu pa odnos konča, če od njega terja preveč potrpežljivosti in prilagajanja, tako da zaradi njega več trpi, kot pa ga osrečuje!