Ti & jaz
Lepi so, čudovito pojejo in plešejo, kot da so se rodili z gumijastimi okončinami. Vsi jih obožujejo. Kamorkoli pridejo, jih ljudje poznajo in občudujejo. Zdi se, da jim uspeva vse, česar se lotijo. Pa še denar imajo. Kdo ne bi bil kot oni?
Predstavljajte si, da na zaslonu ure in ure gledate te izjemne ljudi, potem pa vam pogled uide v ogledalo. V njem se srečate z mozoljastim obrazom, skuštranimi lasmi, kilogramom preveč ali premalo, neposrečenim nosom/ušesi/brado/trepalnicami/obrvmi in okornimi gibi, ki izdajajo, da roke in noge ne rastejo tako, kot bi si želeli. Ne zdi se vam, da bi bili v čem posebno uspešni, da vas kdorkoli občuduje ali da imate dovolj denarja, da bi si lahko privoščili, kar bi si želeli. Pa še v tej ušivi Sloveniji živite, kjer je vse tako majhno, običajno in brezveze. Čas izgubljate s pisanjem domačih nalog, namesto da bi vadili plesne korake in petje čez oktave. Ali je potem kaj čudnega, če ob tem pomislite, da ste ujeti v svetu, ki ni čisto vaš, medtem ko je nekje tam zunaj kraj, kjer bi lahko bilo vse drugače?
Kdo smo?
Proces odraščanja je vedno povezan z odkrivanjem, kdo sploh smo. V otroštvu se identificiramo s starši, ko postajamo starejši, pa iščemo svoje mesto v svetu in vzornike zunaj družine – nismo svoja mama ali oče, sami svoje osebnosti smo, in bolj kot skupni genetski zapis so nam pri gradnji identitete pomembne skupne vrednote in lastnosti. Pri tem nas pogosto privlači tisto, kar pri sebi in svojih najbližjih pogrešamo, in/ali tisto, kar ceni okolica. Uspeh, bogastvo in lepota so v družbi, v kateri živimo, trenutno nadvse zaželeni – marsikdaj dobimo vtis, da eno pogojuje drugo in da na njih temeljijo tudi sprejetost, ljubljenost in sreča. Poleg tega se zdi, da imajo nekateri vse to. Torej je vse to dosegljivo. Torej je vse to tam nekje. Torej je vse to … na stadionu Camp Nou, v hollywoodskih studiih ali Južni Koreji. Ali kjerkoli drugje, kjer živijo naši idoli. Zdijo se popolni, medtem ko pri tistih, ki živijo v naši bližini, opazimo tudi napake ali so nas celo razočarali.
Motivacija ali ovira?
Vsi potrebujemo vzornike. To, da nekdo nekaj zna bolje kot mi ali da mu je uspelo na področju, ki nas zanima in nam je privlačno, nas žene naprej, da se izboljšujemo in nam v to ni škoda vlagati časa. O nečem moramo sanjati, da nas motivira – drugače bi bilo življenje čisto brezvezno; le čemu bi se zjutraj zbudili, če bi verjeli, da je tisto, kar smo dosegli doslej, največ, kar nam je dano?
Ambicije so zdrave, zaradi ambicij napredujemo, mi kot posamezniki in obenem svet kot skupnost. Kljub temu pa je med zdravimi ambicijami in zastavljanjem nedosegljivih ciljev pomembna razlika.
Kajti popolnosti ni. Ni uspeha brez žrtev in noben uspeh ni niti stoodstotno zagotovljen niti stoodstoten sam po sebi. Tudi ljudje, ki imajo uspešno kariero, lepoto in bogastvo, so lahko nesrečni. Niti trdo delo ni zagotovilo za priznanje in bogastvo in celo še tako velik talent ne zadošča za zmago, če ni posredi nekaj sreče. Hkrati nič od tega ni nujno pogojeno s krajem bivanja. Na tisoč in tisoč poskusov zadene v polno le peščica. Na tisoč in tisoč nogometašev le eden postane Messi. Na tisoč in tisoč Korejcev, ki plešejo in pojejo, se jih na glasbene lestvice uvrsti le toliko, kot je prstov na roki in nogi. Pa še ti nimajo večnih karier.
Nekaj številk
Potrebujete dokaze? Pa poglejmo. V Južni Koreji živi skoraj 52 milijonov ljudi. V svetovnem merilu je uspelo le nekaj desetim bendom. Njihovi člani so vadili leta in leta, odpovedovali so se prostemu času, prijateljem in simpatijam, da so ure in ure vadili plesne korake in lovili prave tone. Po več mesecev so na turnejah, vsak dan nastopajo v drugem kraju, snemajo videospote in odgovarjajo novinarjem. Živijo pod nadzorom menedžerjev, ki jim zapovedujejo, kako se morajo vesti, kakšen mora biti njihov videz in kaj lahko jedo. Nikamor ne morejo, ne da bi jih ljudje prepoznali in zahtevali njihovo pozornost. To so hudi pritiski, ki jih zdržijo samo najmočnejši. Zato je med izvajalci k-popa tudi veliko samomorov. Njihov uspeh zahteva veliko odrekanja, nenehen trud in stalno preseganje samega sebe.
Delo, vztrajnost in božja mast
Toda po drugi strani je lepo početi nekaj, kar te veseli. Če v čem odkriješ svojo strast, če te to izpolnjuje in navdušuje, se je za to vredno potruditi. Velikokrat slišimo, da bistveno bolj cenimo tisto, kar smo si prigarali, kot tisto, kar so nam podarili. To ni samo prazen kliše zagrenjenih ljudi, ki jim v življenju ni uspelo ali si ne želijo istega kot mi. Koliko golov je moral Messi zgrešiti, da jih zdaj zabija kot po tekočem traku? In kolikokrat je Jisoo razmišljala, da bi obesila pevsko kariero na klin, preden so jo izbrali v skupino Blackpink? Na našo srečo sta vztrajala, premagovala poraze in zavrnitve in kariero okronala tudi s prenekatero zmago. Potrpljenje je božja mast, pravi pregovor, ki se mi je od nekdaj zdel malce nagravžen – ne moremo pa spregledati, da je v njem zrno resnice.
Potrpljenje in vztrajnost. Nobene zmage ni brez tega.
Nihče ni kot mi
Na svetu ne obstaja obljubljena dežela. Idealnih krajev ni. Če nimamo miru v sebi, ga ne bomo našli nikjer na zemeljski obli in najbrž niti zunaj nje. Ljudje se razlikujemo po barvi kože, las, postavi, veroizpovedi, navdušenju nad rižem ali makaroni – če bi naštevali vse, kar nas dela drugačne od drugih, bi lahko popisali vse vesolje prav do zadnjega kotička. Pravzaprav niti en človek ni enak drugemu, ker je vsak edinstven. Kljub temu pa v sebi nosimo sorodna občutja in hotenja. Vsi si želimo biti sprejeti in ljubljeni. Vsi želimo pustiti svoj pečat, vsi želimo biti v čem dobri. Vsi se tu in tam zaljubimo in imamo strto srce. Vsi jokamo in se veselimo. Tudi Messi in Jisoo.
Ne glede na to, kam pobegnemo, se moramo prej ali slej srečati s samim sabo. S svojimi prednostmi in slabostmi, dvomi in gotovostmi, uspehi in neuspehi.
Tudi s tistim, kar je v nas vtisnila okolica, ko smo gradili svojo identiteto, in tistim, kar v nas odtiskuje sproti, torej iz dneva v dan.
Pot do sreče je …
Edina pot do sreče je tako v nas samih. Da počnemo, kar si želimo, da si prizadevamo biti čim boljši in da sprejmemo tisto, česar ne moremo spremeniti. Nikoli ne izgubimo upanja in motivacije, ker skrbita za to, da se svet ne ustavi. Kar nam ne bo uspelo danes, nam bo mogoče jutri. Kajti kdove, kam nas bo zaneslo. Morda pa to niti ne bo pomembno, če si bomo za cilj postavili sebe – in tiste, ki jih imamo radi.
13-letna Hakima nam je pisala: »Hojla! Jaz sem obsedena s k-popom, k-dramo in Južno Korejo nasploh, zato bi rada po poklicu postala k-pop idol. To si tako želim, da cel dan le plešem in pojem. Problem je pa v tem, da nihče ne vrjame vame. Jaz bi se v Korejo preselila pri 15/16, vendar mi starši seveda ne pustijo. Tudi vedno ko samo omenim Južno Korejo, se ati že takoj razjezi name. Jaz pa si tega res tako tako tako želim, da sploh ne moram povedati, kako (se tudi učim korejščine in mi gre zelo dobro). Prosim, povejte, kaj naj naredim!!«
Kaj bi svetovali Hakimi? Je tudi med vami kdo, ki je tako hud fen Južne Koreje ali k-popa? Se vam zdi, da razumete Hakimo ali ne? Napišite svoje mnenje in nasvet!
Mnenja pilovk in pilovcev
Te čisto razumem. Ti kar ostani pri plesu in petju, mogoče ti prideta prav v življenju.
Ojla! Vem kako ti je. Tudi jaz se učim korejščine,si želim preseliti v Južno Korejo. Mogoče tvoji starši ne marajo k-popa ker mislijo da slabo vpliva na tebe in otroke nasploh. Poskusi jim razložiti kaj ti je všeč. Mogoče začni pogovor tako : " Mami, ati se lahko o nemčem pogovorimo? Prosim samo poslušajta me." potem jima pa razloži. Če se še vedno ne bosta strinjla počakaj do 18 leta kajti takrat samo odločaš o sebi, mogoče pa boš ugotovila da te to sploh ne veseli. Želim ti čim več sreče in uspeha tako pri učenju korejščine in prepričevanju staršev!
Hej! Verjamem da ti je težko in ti bom pomagal. Svetujem ti da, še naprej plešeš če ti je to všeč. Za podporo prosi prijatelja ali prijateljico. Upam da ti pomaga!
Po moje more vsak slediti svojim sanjam!😊Mogoče se v Korejo ne boš mogla preselit že pri 15/16 ampak če ti bo takrat k-pop še všeč se boš mogoče pri osemnajstih preselila v korejo. Sledi svojim sanjam!😊😋
Enako. Predlagam ti da še malo počakaš in staršema pozažeš da te to res veseli in s časom te bosta razumela.
Jaz sem tudi obsedena s kpopom ampak me očka in mama nič ne kregate ker bi se tudi jaz rada preselila v korejo. Predlagam ti da še malo počakaš in pokažeš da te to res zanima. S časom bosta starša začela vrjeti vate.🙂
Hej jaz imam tut ful rada kpop. Sori ampak mogoče je malo prezgodaj 15 let za selitev v južno Korejo. Drugače pa spoštujem, da se tako posvečaš glasbi. Pa čavči.
Hej, jaz tudi obožujem k-pop. Priporočam ti, da vedno verjameš v sebe in ko boš polnoletna lahko delaš karkoli se ti zdi, vedno delej pridno in močno, verjamem da boš prišla do svojega cilja!
Ola, tudi jaz imam podobno težavo ampak se s tem ne obremenjujem. Po navadi se o tem pogovarjam s prijateljicami ali sošolkami ki me razumejo. V pričo staršev pa tega ne omenjam. Upam da sem pomagala.
Oj, Svetujem ti da vztrajaš(s tem vedno daleč prideš) in mogoče ti bo pa uspelo
Hej! Vem da potrebuješ več spodbude. Predlagam ti da plešeš in poješ pri svojih prijateljicah. Za odpotovanje ti pa svetujem, da odpotuješ pri približno osemnajstih letih saj, si takrat uradno odrasla oseba. To kar ti bom povedal zdaj si pa zapomni za vse življenje: Doben ti ne more odločati kaj boš postala in delala, odločaš se lahko samo sama!
Hojla Hakima! Moj nasvet je, da slediš svojim sanjam in če že nihče drug ne verjame vate verjamemo vsi pilovci. Glede staršev pa se poskusi zmenit takrat, ko bodo mirni in jih povej svoje želje cilje za Južo Korejo. Upam, da ti uspe! Verjamem vate!
Ojla Hakima! Lepo je vedeti da ima še nekdo rad k-pop. Kakorkoli lepo da slediš svojim sanjam in če se učiš se boš nekega dne mogoče prikazala na kakšnem k-pop odru Mogoče se tja ne boš mogla preseliti že ob 15-16 letih. Mogoče se boš lahko tja preselila ob 18 ali pa 19 letih. A nikoli ne obupaj nad svojimi sanjami punca!😝🤗
Okej js tud poslušam KPOP in se bom potrudila pomagati.Jaz sem bila tako včasih obsedena z Italijo in Maneskin.Želela sem se preseliti in se naučiti italijanščino.No zdaj nisem več taka če italijanščine se ne učim tako pogosto.Če si v isti vazi kot jaz upam da bo minilo.Drugače pa se trudi da ne govoriš doma tako pogosto o K POPU in raje govori prijateljem.In jaz BTW sem obsedena s SKZ. Upam da sem pomagala.
Draga Hakima! Verjemi vase, pa četudi ti drugi govorijo nasprotno! Je pa res, da se boš mogoče kasneje premislila oz. ne bo šlo po planu (npr. ko se preseliš v Južno Korejo ti tam ni všeč, ali pa ti takrat starši še vedno ne bodo dovolili, itd.). Dobro, da ti vseeno vspe se učiti Korejščine, ni pa dobro, da se Ati nate razjezi, zato bi ti svetovala, da se delaš, da si popolnoma pozabila na Južno Korejo, skrivoma pa se še vedno učiš Korejščine. Srečno!
Hej! Jst mam tut rada k-pop in sm tut razmišljala, da bi se v Južno Korejo preselila ko bom kakih 26 let pa tut jst hočem postat pevka, ker takrat še ne bo prepozno. Upam, da sem ti vsaj malo pomagala.
lej js mislm da je to bl resna stvar kt si predstaulas, mam izkusne s tem ce mi vrjams nasledn let ob tem casu bo to mim💀
Hej hej. Jaz ti predlagam, da kar ignoriraš starše in se jim izpoveš-kaj ti ni všeč in kaj čutiš zato samo sledi svojim sanjam saj sem 100% prepričana, da se ti to uresniči. Upam, da sem ti v pomoč.
aha. no veš mogoče povej bratu ali sestri da se pogovori z njima.
Jaz ti svetujem, da počakaš do 18. leta. Takrat boš lahko sama skrbela zase, in takrat se lahko preseliš v Korejo in uresničiš svoje sanje.
hej mislim, da to ko se ati razjezi na tebe ni ravno prav, saj je tvoje življenje samo tvoje življenje zato se lahko sama odločiš kaj boš po poklicu itd, ker ti veš naprimer, da bi se rada v življenju ukvarjala z k-popom in Južno Korejo in to bodo morali tvoji starši razumeti. Upam, da sem ti vsaj malo pomagala.
Ojla, lepo je slišat, da vsaj eni vejo kaj bi radi v prihodnosti, kr js nimam pojma. Če si neki res želiš in se za to trudiš meje zate ne obstajajo. Tudi to da greš živet v Korejo, se da izvest le da mogoče ne pri teh letih, mogoče kasneje.
Joj čisto te razumem mislim zelo težko bi postala Kpop idol ampak ena od opcij je da bi lahko pisala besedila in jim jih prodajala ali pa bi ustvarjjala glasbo in jim jo prav tako prodajala . Upam da sem ti kaj pomagala☺️
Ojla! Tudi jaz sem fanica Južne Koreje in k-popa,zato si predstavljam kako mora biti če te starši ne spodbujajo pri tvojih sanjah. No, veš kaj. Napiši jim pismo in ga vrzi v nabiralnik hiše/bloka. Tako ti bo lažja povedati kaj misliš, saj lahko začneš znova in previdno izbiraš besede. Upam da sem ti dala dober nasvet in mimogrede če je Hakimi tvoje k-pop ime, ti moram povedati da je zelo lepo in domiselno.
Hej.Si imamo svojo okus glasbe.Neoziraj se kaj ti rečejo važno da je tebi všeč.
Js sm tut. Razumem te. Probi razložit staršem in, da so to tvoje sanje. Drgač pa povej prjatlom. UPAM DA SEM POMAGALA. Bye
Vem, kako je to.Tut js sm obsedena s k pop glasbo in bi se tut js preselila v Korejo in postala k pop idol. Čis verjamem ti, da ti starši ne pustijo kr men tut ne 😅. Js ti predlagam, da jih to vprašaš ko boš polnoletna.Vem, da je do takrt še dolg, sam lahko se vmes še včiš plesat in pet k pop pesmi. Vem, da so tečni, sam dej si na spletu preber, kakšni so pogoji, da postaneš k pop idol. Verjemi, njihovo življenje ni glamorozno. Upam, da sm ti pomagala
Okej nevem če ti to pomaga a upam da vsaj prebereš. Torej če poznaš FELIXA iz SKZ več da je Avstralec v KPOP industriji. Zato se začni učiti korejščino zdaj ;in pri 18. ko boš samostojna se odpravi v Korejo. Mogoče boš kmalu znana kot TWICE .Srečno!
Ciao Hakima predlagam da svojemu očetu ne omenjaš tega da se hočeš preseliti v Južno Korejo ampak probaj to povedati mami prijatelju... pač nekomu ki mu zaupaš P.S.Predlagam da se tja preseliš ko boš stara tak 17-18 ker je takrat bol verjetno da boš lahko šla sama na letalo in boš verjetno že imela vozniški izpit ipd. P.P.S.Verjamem da ti bo uspelo.
Ne vem kaj ste eni tok obsedeni s k popom. Ampak, da bi se preselila v Korejo, pa je res malo preveč, sploh ker si samo 13. Kar uči se korejščino in ko boš starejša bo Koreja malo bolj dostopna.
Vem kako ti je tudi jaz, sem bila obsedena z harry potterjem in mami mi je ves cas govorila da so to bedarije in da bradavicarka obstaja itd. a jaz sem se vedno verjela enkrat me je pa samo minilo. Mislim da imas še dosti časa za razmislek o preseljevanju Južno Korejo saj si stara sele 13 let. Starsi pa se bodo slej kot prej navadili in tudi ce se bos odlocila slediti tvojim sanjam bodo morali to sptejeti. Upam da sem pomagala
ojla, Hakima<33 o wow! lepo da si želiš postati k-pop idol, super da imaš že neko predstavo o svojem življenju! verjamem, da ti to zelo veliko pomeni vendar si stara 15 oz. 16 let kar ni še dovolj da se bi sama odločala o svojih dejanjih. kmalu boš stara 18let in postala boš samostojna, kar pomeni da ti noben ne bo moral ukazati oz. prepečiti, da odideš kamor želiš. počela boš lahko kar želiš. potrpi še 2leti:) verjamem da boš zmogla in uspelo ti bo!. vem, da bo težko vendar druge opcije nažalost ni. verjamem vate in sledi svojim sanjam!<333
Hejla Hakima! Všeč so mmi tvoje sanje in vse kar delaš, da bi jih uresničila. Js tud ful rada gledam anime in bi tudi rada postala nekaj v tej smeri. A moji starši so tk velki hejterji animeja da me kar glava začne bolet. Pravita, da je to kr neki in naj iz sebe kaj naredim v življenju. Torej zdaj pa k tebi. Ja nevem kaj starši ne marajo k-popa (k tud moji ga sovražijo). Jaz bi na tvojem mestu počakala, da boš polnoletna, torej ko boš stara 18 let. Ampak če želiš čim prej iti bi jaz že prej začela žparati z denarjem. To da te fotr nadere sam ko omeniš je slabo. Probaj samo ne omenjati tega pred njima. Upam da sem ti pomagala
Oj! Res mi je všeč da si to želiš postati!😊 Po mojem mnenju bi jih jaz pustila na to miru vsak ima svoje mnenje o k-popu in o Koreji pri tem žal ne moreš pomagati. Lahko pa poskusiš pokazati staršem dobre plati korejščine in k-popa ali se pogovorite o tem da si to res želiš pri tem je namreč potrebna vztrajnost. Upam da sem ti pomagala 😅😋
Hej Če si tega res želiš ne obupaj in verjemi vase. Mogoče si bodo tvoji starši premislili če pa ne vseeno vztrajaj naprej. Čez par let boš mogoče spremenila mnenje o tem potovanju v Korejo, vseeno pa še naprej pozitivno razmišljaj saj je tvoja ideja zelo zanimiva in ti lahko prinese dobre izkušnje. Lepo se imej.
js mislim, da bi morala starša razumeti, saj ju je samo strah zate. mislim, da bi o koreji morala razmišljati po koncu študija okoli 20 let torej. Morda bi te starša lažje spustila če bi videla, kako močno si tega želiš. mislim pa, da mora imeti vsak človek vsaj srednjo šolo torej vsaj nižjo izobrazbo. morda bi lahko šla na šolanje glasbe, potem pa smer ki ti ustreza. po osemnajstih letih si tako ali tako sama odgovorna zase.
Hejla Hakima! Glede obsedenosti in hrepenenju po tem, da si želiš postati k-pop idolka, te popolnoma podpiram in cenim to, da imaš življenjski cilj, za katerega sama verjameš – kar pa zaenkrat žal ni dovoli, saj še nisi polnoletna. Namreč zapisala si, da imajo tvoji starši popolnoma nasprotno mnenje. Glede na to, da te osebno ne poznam, niti tvojih staršev; mi glede na sporočilo, ki si ga zapisala, deluješ zelo marljiva (saj se učiš korejščine in ti gre zelo dobro). Menim, da imaš žilico, da si zares želiš postati k-pop idolka, in če v tem uživaš – kar seveda da, nadaljuj in uspela boš. Svojim staršem pa povej, zakaj si želiš postati k-pop idolka in naj ti tudi pojasnijo, zakaj te ne podpirajo – če še ti niso. In zares verjamem vate, ker imam tudi jaz dokaj visok življenjski cilj, ki bi svet lahko spremenil z vidika družbeno-premoženjskega statusa. VERJAMEM VATE IN UPAM, DA BOŠ NEKEGA DNE ENA IZMED NAJBOLJ ZNANIH K-POP IDOLK – seveda, če si tudi sama drzneš tako sanjati.
Hakima, Spet sem jaz. Ampak še nekaj pomembnega ti moram povedati. Si mogoče kdaj pomislila, da tvoji starši ne vedo kako zelo ti je to pomembno? Si pomislila, da sem jim zdi tvoja želja samo nekakšna šala. V pismu si omenila da se ati nate razjezi takoj ko omeniš Južno Korejo. Mogoče se poskusi kdaj prijazno pogovoriti z njima. Bodi potrpežljiva in jima prijazno povej koliko ti to pomeni. S potrpežljivostjo in lepimi besedami veliko dosežeš. Veš starši so včasih kot mule. Ne razumejo takoj koliko nam naše želje pomenijo. Zato jim je to treba pokazati na pravi način. Velike sanje imaš, Hakima, jaz vem, da jih lahko uresničiš. Ko boš potrebovala kakšno pomoč sem ti vedno na voljo. Naj ti ne bo nerodno iskreno povedati koliko ti to pomeni! Uspelo ti bo! ( In iskreno tudi jaz obožujem Južno Korejo!😋😋😋) @tačka322
Hakima! V tem pismu vidim iskreno željo po tem da bi se preselila v Južno Korejo. In tudi jaz imam podobno težavo. Želim ustvariti svojo glasbo pa mi starši govorijo naj se raje posvetim stvarem ki so pomembnejše. A moraš vedeti da je ne glede na mnenja drugih treba biti zvesta sebi in ne pustiti da bi te mnenja drugih zaustavila. Ti si si ustvarila svoje sanje in jaz verjamem da ti to veliko pomeni in verjamem da ti to lahko uspe. Tvoji starši morda še ne vidijo kako zelo ti je to res pomembno. Ostani zvesta sebi in se poskusi pogovoriti z nekom ki mu lahko zaupaš in mu/ ji povej kako se počutiš. Bori se za svoje sanje! Ti si sama svoja legenda, zato nikoli in nikdar ne obupaj če si nekaj res želiš. Upam da sem ti pomagala. Srečno ti želim!❤️uspelo ti bo! @tačka322
Pogovori se s svojimi starši.Pojasni jim zakaj si to želiš.Ali pa počakaj do osemnajstega leta in takrat te bojo starši morali pustiti .Toda moraš vedeti da tudi starše skrbi zate.
Hej jaz te totalno razumem. Preden greš na kerokol avdicijo se vprašaj: 1. Ali si želim prenehati z mojo izobrazbo? ( Ker pol boš mogla delat v zabavni industriji, če ti ne uspe ) 2. A si želim vse to pustiti za sabo samo, da grem tja ? ( Spet obstaja možnost da ti ne uspe ) 3. Ali moj videz ustreza korejskim lepotnim standardom? ( Upoštevanje standardov je zelo velik del industrije in veliko ljudi dobiva hate zaradi tega) Js ful verjamem vate in si tudi sama želim postati kpop idolka ampak skušam na situacijo gledati realistično. Upam da sm pomagala. Če si res to želiš bom takoj ratala tvoj stan ko se debutaš
Hej, tudi jaz sem fenica k-popa in Južne Koreje in imam isto željo kot ti. Svetovala bi ti, da razmisliš s čem se boš ukvarjala (življenje v tujini stane)... Ful te razumem in tvoji starši hočejo, da bi izbrala pravo pot. Ni pa vredu, da se tvoj ati razjezi nate. Upam, da sem ti vsaj malo pomagala.
Ojla Hakima Tut jaz sem bila ful fenica pa me je minilo. Nevem frendice v šoli so nehale bit pa sm še jst. Glej pri 16 lih nemoreš že tja ker sploh še nisi polnoletna in je prezgodaj. Druga težava pa je, kaj če se tvoj partner s tem ne bo strinjal, če boš takrat sploh še bila taka fenica. Upam da sem ti pomagala:)
Hi, Jaz tebe čisto razumem (glede k-popa in Južne Koreje). Moji starši tudi meni ne bi dovolili pri 15 oz. 16 ne bi dovolili v Korejo, saj si še zaenkrat premlada, pa tudi polnoletna nisi. Mogoče bi bilo prav, da se s starši enkrat pogovorite in da jim ti mogoče predstaviš delo k-pop idola. Iz lastnih izkušenj povem, da sta mi starša prisluhnila, dodala svoje misli (s katerimi se nisem čisto strinjala). Odvisno je tudi, kako dolgo si obsedena s k-popom. Jaz sem npr. skoraj 7 mesecev in so se tega moji starši navadili (da uporabljam korejske besede, poslušam k-pop pesmi... Predlagam tudi, da bi se s starši zmenili za kakšen izlet v Korejo ali kakšen koncert, da lahko sploh vidijo življenje v Korejo oz. delo kot k-pop idol. Vseeno pa tudi predlagam, da razmišljaš o preselitvi v Korejo po končani srednji šoli, ker vseeno se bo do takrat veliko spremenilo, ti boš tudi lahko izboljšala petje, ples in korejščino in tudi polnoletna boš. Upam da sem ti lahko pomagala. 💜🫰
Verjamem, da si ti to res želiš ampak razumem tudi tvoje starše. Veš kako grozno mora biti za starše, da se njihovo otrok tako zgodaj odseli tako daleč, ne morejo ga obiskovati in videvati tako pogosto... za njih je to tako kot bi izgubili otroka. Verjetno pa tvoji starši tudi želijo, da končaš šolo, če ti te sanje ne bi uspele, ker ne uspe ravno veliko ljudi. Včasih moraš na stvari pogledati z malo drugačnega kota. Upam, da sem vsaj malo pomagala.
Draga Hanna, sama res nisem K-pop oboževalka, imam pa prijateljico ki je obsdena s tem žanrom glasbe. Jaz mislim, da starši hočejo samo dobro zate, in da so srogi samo zato ker globoko v sebi samo nočejo da oddideš tako daleč stran. Glede tvoje sanske službe pa ti lahko samo rečem, da sledi svojim sanjam. Pri 18ih se itak lahko sama odločiš kje in kako boš živela, tako da ti samo svetujem da varčuješ z denarjem. Upam, da sem v polmoč, če je moj odgovor v pilu <3
Hej Hakima! Če si želiš preseliti v južno Koreje in ti starši ne dovolijo je to res problem. Od tvojega atija ni lepo, da se razjezi nate, saj bi te starši morali podpirati. Vendar pa so do osemnajstega leta odgovorni zate zato od njih ne moraš pričakovati, da se kar pobasajo stvari in se preselijo v drugo državo, zato raje počakaj do osemnajstega leta in se preseliš sama. Upam, da sem ti pomagala.😊🤗
Staršem poskusi razložiti da so to tvoje sanje. Če te ne poslušata jima napiši pismo ali massege in jima tam razloži. Verjamem vate. Konec koncev pa je to tvoja odločitev in ko boš stara 18 lahko sama odlociš. Ob k-popu pa ne pozabi na druge stvari ki te veselijo. Res bi bilo škoda če bi se z držino slabo razumela zaradi take stvari. Upam da sem ti pomagala😉.
V bližnjem leth bo neka korejska agencija z ustanoviteljem JYP-jom ustvarila talentsko igro (E2K (Europe2korea)) ter bo otroke od let 10-15 sprejela v izločevalno igro, ter bo najboljših otrok naredilo pevsko skupino ter popotovala v korejo za treniranje in debut. Probaj se malo v to pogledati ter prepričuj starše. :) Želim ti srečo!
Živjo imam enak problem zelo si želim biti kpop idol predlagam da pri 18 se preseliš v Korejo ampak ne severno samo južno! Saj nočeš da te streljajo v hrbet
Heeey! 1. Vem kaj hoces postati ker sem hotla isto a sem to prerasla. No, moj bff je ista kot ti in nimam nic proti, Ce ne pa za to, to povej tvojin staršem: To bo moj življenje in moj odločitev!, za to pa ti priporočam, da Ce se želiš preslit v korejo bodi vsaj stara 18 ko boš imela priložnosti za svoje skrbi. se pardon za napako sem ukrajinka in nova v PIL. :)
Hoj Hakima!! Praviš, da si obsedena s K-popom in Južno Korejo nasploh. Meni se s tem ne zdi nič narobe! Čisto v redu je, da nas kaj zanima in smo za nekatere stvari zainteresirani. Glede tega, da želiš postati K-pop idol pa je tako: načeloma je K-pop idol nekdo, ki je iz Koreje in je pop pevec. Zdi se mi res malo verjetno, da lahko Slovenka postane K-pop idol; pop pevka že, a Korejka? Sigurno se lahko dobi korejsko državljanstvo, a mislim, da to vseeno ni isto. To, da ti starša ne pustita selitve v Korejo, pa je povsem razumljivo. Pri 15/16 letih smo še zmeraj v dobi pubertete, to pomeni potencialna nerazsodnost pri odločitvah, ki vplivajo na prihodnost. Selitev v drugi kraj, mesto, državo ali celo na drugi kontinent se tako "smatra" kot najstniške sanje, želje... ki ponavadi sčasoma minejo oz. gredo v pozabo. Super je, da se učiš korejščine, a se mi zdi da je za življenje v tujini potrebno učenje jezika kar več let! Upam, da ti je zdaj bolj jasno. Želim ti veliko sreče in adijo!! XOXO
Hej, Hakima! Me veseli, da nisem edina s tem problemom! Tudi sama poslušam k-pop in sem obsedena z Južno Korejo. Zato si logično zelo želim postati korejski idol, ker znam peti, plesati in malo rapati. Tudi vame nihče ne verjame in se mi samo smejijo, starši mi niti podrazno ne bi pustili iti v J. Korejo pri 16, čeprav so to moje sanje. Gledala sem, če bi lahko avdicijo za k-idola opravila preko spleta in se da, moraš pa vseh podatkih, ki sem jih dobila preko spleta, hoditi v šolo za bolj 'pevsko' smer, če sem prav razumela. Najbrž se vseeno da opraviti avdicijo prek spleta tudi brez tiste šole. Tu pa priporočam, da se res učiš korejščine, ker v Južni Koreji ne ravno najbolje govorijo angleško. Veliko sreče (mogoče se pa kdaj kot idolki srečava na kakšni podelitvi nagrad😂)!
Hej! Žal mi je, da nihče ne verjame vate, ampak prav zato moraš ti sama verjeti. Ker edina meja si ti, naredi to in jim dokaži, da so se motili!
Hoj! Js sicer nism glih fenica k-popa, ampak to glede staršev pač ni uredu, da se razjezijo, če sploh omenš k-pop. Moj nasvet je (če je seveda možno) se o tem počas pogovoriš. Recimo, da začneš z nečim drugim, pol pa pooočass previdn, pa če vidš da sta slabe volje, se mal počakaš, zapeleš na to temo. Mogoče jih vprašaš, če se je mogoče njima kej podobnga dogjal, če sta zlo sitna mogoče rajš ne. Pač probaš jih nekak prepričat, da se pogovorite, če se jih bojiš bo težko. Ampak js na žalos ne morem pomagat več kokr tko, ker js nimam glih takih izkušn z ljudmi, ker se ne družm velik in nevem kako to deluje. Upam, da se problem reši in da sm kej pomagala! ;)
Hej! Očitno imaš res rada K-pop. Tudi meni je kar všeč, tako da te vsaj večino razumem. Vidim da se močno pripravljaš na svojo priložnost ko se ti bo ponudila. S starši se poskusi pogovoriti ko bodo dobre volje. Če ti jo težko lahko za pomoč vprašaš svojo prijateljico da ti vsaj malo pomaga. Lahko na primer, pogovor začneš malo v korejščini in jim potem mirno razložiš svojo željo. Verjamem da se ti v Južno Korejo ne dovolijo še preseliti. Lahko pa jim predlagaš da bi šli v Južno Korejo na počitnice? Moraš pa jih nekako razumeti, da jih samo skrbi in da ti želijo samo najboljše. Nikoli pa ne smeš nehati verjeti vase. Tako se ti lahko izpolnijo tudi tvoje največje sanje. Upam da sem ti vsaj malo pomagala in da ti bo uspelo. 😊🖐
hej Hakima! Če so to tvoje sanje, jih uresniči. Očitno je to to, kar si res želiš! Ne obremenjuj se, kaj tvoji starši mislijo o Koreji. Tvoj oči ne ve, da so to tvoje sanje. In vrejtno si on želi, da bi bila srečna. In prepričana sem, da boš. Vendar pred vsakim korakom dobro premisli. Predvsem se ne obremenjuj z mnenji drugih. Opam, da ti uspe,
Ojla, vem kako se počutiš, enako sem doživela. Povej staršem, da so to tvoje sanje in da si to najbolj, res najbolj želiš, ker bi te oni morali podpirati pri tem. Razloži jim, kaj si misliš o vsem tem, ker ti to res pomeni. Vsak starš bi moral svojega otroka podpirati in mu pomagati, da lahko doseže svoje sanje, zato jima na prijazen način razloži, da ona dva očitno nista taka starša. Če boš to rekla, bosta verjetno dojela, da je res. Pa še glede tega, da se boš pri 15 ali 16 preselila v Južno Korejo, je mogoče res malo prehitro, počakaj vsaj, da boš polnoletna. Upam, da sem vsaj malo pomagala in držim pesti, da ti uspe. ✊😘❤️
Jaz si tudi želim postati k-pop idol in tudi meni ne pustijo.Jaz ti predlagam da še naprej vstrajaš in se učiš korejščino.Če ti nepustijo se lahko tja preseliš ko boš stara 18 let,ker takrat boš polnoletna. Poskušaj si poiskati nekoga,ki te razume in se z njim pogovori.Pri meni je to delovalo.Upam ,da sem ti pomagala.
Ojla! Jah, enaki sva<3 Tudi jaz zelo obožujem kpop in poslušam glabo, zapravljam denar za kakšen album ali kartice. Južna Koreja kot država pa me tudi pritegne, saj je zelo lepa in edinstvena. K-drame sicer ne gledam ampak je sigurno odlična(mogoče pogledam kako k je Jisoo notr<3). Kpop Idol bi mogpče bila tudi jaz, vendar se zavedam, da je to lahko celo malce nemogoče, kajti nočem zapustiti šole in hoditi na razne njihove dijete. Jaz obožujemm plesanje in plešem vsak da. Petje mi gre precej slabše ampak si vseeno dam guška.hah. Hodim tudi na plasne, kjer se učimo Kpop plese. Razumem, da vate ne vrjame veliko ljudi ampak sigurno te podpiram jaz, ker VEM! da si dobra. Uglavnem ja vsi starši so isti al kako nej rečem. Tudi moja nista navdušena nad Kpop in na sploh državo. Tudi na počitnice mi ne pustijo iti ampak ja sem se že sprijaznila, da to jaz nikoli ne bom. Seveda pa nikoli ne smemo obupati<3 Hakima, jaz te popolnoma razumem, ker vem kako se počutiš ob tem. I Purple You<333 Kgirl<3
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
.jpg "Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik")
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Sestanek z mamo
Hčerka: “Mami, učiteljica te želi na sestanku v ponedeljek. Mama: “Zakaj?” Hčerka: “Ker me je vprašala zakaj klepetam med poukom.” Mama: “Kaj pa si ji rekla?” Hčerka: “Vprašala sem jo zakaj uči med mojim pogovorom.”