Ti & jaz
Tokrat bomo razpravljali o eni od najbolj skrb vzbujajočih stvari v današnjem času. Ki skrbi tudi vas. To je onesnaženost. In kaj vse zajema ta beseda?
Onesnaženost je prisotnost neželenih snovi kjerkoli okrog nas. Lahko so to na primer kemične, biološke, radioaktivne snovi itd. Še najlažje si predstavljamo tiste, ki jih lahko vidimo ali vohamo, kot so denimo odpadki, razlita nafta, smog, dim …
Onesnaženost ustvarjamo ljudje
Večino odpadkov ustvarimo ljudje, in ker nas je skoraj osem milijard, smo prišli do točke, ko si bomo kmalu uničili lasten dom. Toliko onesnaženja, kot smo ga ustvarili ljudje v zadnjem stoletju, naš planet še ni videl. Največja prelomnica je nastala z industrijsko revolucijo in s pojavom tovarn. To so velike onesnaževalke in potratne porabnice energije in drugih naravnih virov. Človek pa želi vedno več in več.
Če se bo tako nadaljevalo in bomo še naprej onesnaževali okolje, naši potomci čez nekaj desetletij ne bodo vedeli, kaj je pitna voda, čist zrak in zdrava hrana.
Ljudje se moramo nujno začeti zavedati tega velikega problema in spremeniti način delovanja, saj nimamo drugega planeta. Pa da ne bo pomote, naš planet bo tudi to veliko »krizo« preživel, obstoj človeštva pa je vprašljiv.
Največji onesnaževalci
Med državami je največja onesnaževalka Kitajska, kjer živi največ prebivalcev (skoraj 1,4 milijarde) in proizvaja ogromne količine dobrin, ki jih kupujemo tudi mi. Tam nastane tudi največ toplogrednih plinov na svetu, sledijo pa ji ZDA, Rusija in Indija.
Kupujmo premišljeno!
Ne kupujmo izdelkov, ki jih nujno ne potrebujemo ali bodo kmalu postali odpadek. Odpovejmo se stvarem, ki so pripotovale od daleč in ustvarile veliko ogljikovega dioksida zaradi transporta … Če se zmanjša povpraševanje, se zmanjša proizvodnja in s tem tudi onesnaženje. Poglej samo »kinder jaček«. Embalaža je plastična, čokoladico poješ v dveh grižljajih, igračka naredi par minut veselja … a plastika razpada dolga desetletja in se ne razgradi dokončno. Spremeni se v mikroplastiko, ki prehaja v vodo, zemljo in od tam tudi v živali (npr. ribe) in pride v ljudi! Vsak dan pazimo, da ustvarimo čim manj odpadkov. Kupujmo premišljeno. Vsak predmet prej ali slej postane odpadek, zato glejmo, da nismo le sebični potrošniki. Skrbno ločujmo odpadke, obleke in stvari, ki jih ne potrebujemo, podarimo naprej.
Ne kupujemo izdelkov iz oddaljenih dežel, ki so jih izdelali otroci ali grdo izkoriščani ljudje, ki živijo v popolni revščini, na drugi strani pa po nepotrebnem podpiramo združbe bogatih. Zavedajmo so, da imajo naše odločitve številne posledice.
Manj mesa?
Že če bi omejili porabo mesa, mleka in drugih živalskih izdelkov, bi naredili ogromno, saj je daleč največji onesnaževalec na Zemlji živalska industrija. Množična živinoreja povzroča celo vrsto tegob, saj na rodovitni zemlji, namesto da bi gojili sadje in zelenjavo za ljudi, gojimo krmo za živali. Da bi imeli čim več rodovitne zemlje, izsekavamo in zažigamo gozdove, s tem pa jemljemo življenjski prostor divjim živalim, ki žal množično izumirajo, obenem pa režemo pljuča našega planeta. Gotovo ste že slišali za Amazonijo in grozote, ki se dogajajo tam za to, da bodo lahko na tleh deževnega pragozda gojili na primer sojo. Ne zatiskajmo si oči, da pri živalski industriji natrpajo v hleve na tisoče živali, jih pitajo, da bodo čim prej primerne za zakol, ali pa jih privezane v hlevu izkoriščajo za mleko in mlečne proizvode, po vrhu pa dobivajo še kupe zdravil in kemičnih pripravkov … Mesna in mlečna industrija ustvarjata tudi ogromno odpadkov in škodljivih plinov. Za velik delež toplogrednih izpustov je odgovorna živinoreja – več kot promet in fosilna goriva!
Kaj lahko storimo?
Kupujmo raje skrbno izbrano lokalno pridelano hrano pri kmetu, ki ima malo živali in z njimi lepo ravna. Jejmo sadje in zelenjavo, ki smo jo z ljubeznijo pridelali sami ali pa jo kupimo pri bližnjem kmetu. Raje kupujmo malo, a kvalitetno in glejmo, da zavržemo čim manj hrane. Vemo, da je v nuteli palmovo olje, ogromno sladkorja in le malo lešnikov in kakava. Zakaj ne bi jedli raje ekološko pridelane hrane? Premislimo, kaj damo vase.
Varčujmo s pitno vodo, izogibajmo se plastičnim kozarčkom, priboru, plastenkam, vrečkam, nepotrebni embalaži … in varčujmo z energijo. Predmete in stvari uporabimo večkrat in jih dajmo tistim, ki jih potrebujejo. Potujmo z vlakom ali drugimi javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš. Bodimo zgled drugim in spoštujmo vsa živa bitja, saj smo vsi povezani. Če uporabljamo pesticide, ti preidejo iz zemlje v podtalnico in v reke … Varujmo naravne vire in ne dovolimo, da nam bogati lobiji krojijo življenje. Spremenimo lahko le sebe in postanemo zgled drugim. Širimo ljubezen do živali, rastlin, ljudi in naše Zemlje, ki nam pravi, da moramo ukrepati.
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Zadnja beseda
V prepiru ima zadnjo besedo vedno moški in to je "Da draga".