Ti & jaz
Kaj imajo skupnega Albert Einstein, Bill Gates, Mark Zuckerberg, Jennifer Aniston, Winston Churchill, Walt Disney, Vera Wang in Lady Gaga, poleg tega, da so noro slavni in uspešni? Prav imate, vsem je šlo v šoli slabo. To seveda ne pomeni, da se nam lahko fučka za ocene, ker bi lahko našteli tudi celo četo ljudi, ki jim cveki niso prinesli milijonov na računu – nedvomno pa lahko sklenemo, da šolski uspeh niti približno ni najpomembnejši na svetu. In to lahko mirno pokažete tudi svojim staršem!
Nori čas
Mislim, da ste šolarji trenutno pod strašanskim pritiskom. Čeprav zunaj vse cveti in buhti in so dnevi končno sončni in dolgi, se morate divje učiti. Urnike imate polne testov, spraševanja, številni bi radi popravili ocene v upanju, da boste spričevalo lahko z mirnim srcem pokazali staršem. Ti od vas pričakujejo, da boste najmanj blesteli. A kako to vem? Ker sem ena takih mam tudi jaz. Neumorno težim najstniški hčeri, da mora iz sebe iztisniti največ. To pomeni, da celo starši, ki smo v teoriji dokaj razumni (ker tole ni kontaktna rubrika, nihče ne more ugovarjati 😊), v praksi radi odpovemo. Malo zato, ker smo prepričani, da ste naši otroci zelo pametni in sposobni in vse to zmorete, še precej bolj pa zaradi strahu, da si boste s slabimi ocenami zaprli prenekatera vrata. Ta bojazen ni neosnovana, ocene odločajo o marsičem, priznam pa, da je tisti del, zaradi katerega se iz dobrodušnih motivatorjev spremenimo v tirane leta, marsikdaj pretiran.
Kaj ocenjujemo
To, da hodimo v šolo, ima številne prednosti (to si je dobro večkrat ponoviti, ker vem, da se včasih zdi obupno nesmiselno). Poleg šolske snovi se učimo še sodelovanja, sprotnega in sistematičnega dela, discipline, potrpljenja, prilagajanja različnim ljudem in njihovim pričakovanjem (tudi sobivanja z drugačnimi, drugače mislečimi in celo tistimi, ki nam grejo na živce), preseganja samega sebe, spopadanja s strahom, neuspehom in še marsičesa, kar nam bo v življenju prišlo izjemno prav.
Za dobro oceno se mora poklopiti marsikaj: obvladati moramo učno snov (kar je rezultat vaje in potrpežljivega učenja), imeti nekaj sreče, da nam bo učitelj naklonjen in bo preverjal ravno tisto, kar znamo najbolje (pri vsakem predmetu so teme, ki nam bolj ležijo, in snov, ki nam ne), premagati moramo tremo in biti v dovolj dobri duševni in telesni kondiciji, da se bomo lahko zbrali in odgovarjali, kar od nas pričakujejo. Včasih dobimo slabo oceno, čeprav smo se veliko učili, ker imamo smolo z vprašanji, ker smo premalo spali in se ne moremo zbrati, ker smo se pred tem sprli s prijateljico ali ker je učitelj še posebno siten (učitelji niso stroji, tudi oni imajo lahko slab dan). Mogoče se nismo učili dovolj učinkovito. Mogoče smo se učili napačne reči. Mogoče smo kaj narobe razumeli. Mogoče … Živemu človeku se vse zgodi, pravi pregovor, in drugi dodaja, da se je motiti človeško. Seveda je prav, da se trudimo, da bi bilo napak čim manj (zlasti če nameravate postati srčni kirurgi ali upravitelji jedrske elektrarne), ampak nihče ni nezmotljiv. Še roboti ne, ker jih sestavljamo ljudje.
Ocene so/niso pomembne
Ocene, ki so številčni prikaz naše uspešnosti v danem trenutku, so pomembne. Večina srednjih šol omejuje vpis in dijake izbere ravno na podlagi ocen. Poleg tega so ljudje, ki imajo dobre ocene, večinoma samozavestnejši in smelejši glede svojega znanja – dobili so potrditev, da delajo dobro. (Ni pa nujno, ogromno odličnjakov je globoko v sebi prepričanih, da bi morali biti še boljši, še uspešnejši, še bolj prizadevni.) In ne nazadnje so starši srečnejši, če imamo lepo spričevalo.
Ampak ocene, kot sem že povedala, niso najpomembnejše.Prvič, ker niso zmeraj resničen odraz našega znanja (kot smo že ugotovili). Drugič, ker srednje šole, ki najstrožje omejujejo vpis, niso nujno najboljše za nas. Tretjič, ker je pomembnejše, da smo zdravi in zadovoljni, da imamo tudi prosti čas in družabno življenje – zdi se mi, da je boljše dobiti slabšo oceno kot umreti zaradi skrbi, da je ne bi. Četrtič, ker zelo malo ljudi lahko blesti v vsem – večina nas je na nekaterih področjih boljša (zlahka dobimo dobro oceno) in na drugih slabša (tudi če se prelomimo na pol, ne bomo dobili petke). In petič, ker večina služb, ki bodo v prihodnosti najbolj zaželene, najbolj cenjene in najbolj nujne, danes še niti ne obstaja – kdo ve, kakšna znanja in izobrazba bodo potrebni zanje?
Spodbuda: da, pritisk: ne
Običajno nekaj stresa ne škodi – spodbudi nas, da smo pozorni, previdni in se bolje pripravimo na izziv. Brez njega bi se zlahka razpustili in polenili, nikamor ne bi napredovali. Zase recimo vem, da najbrž nikoli ne bi napisala tega članka, če me ne bi k temu spodbudili rok oddaje, nestrpni pogled glavne urednice in občutek odgovornosti do bralcev. Še malo prej se mi je zdelo, da nisem sposobna za drugo kot ležanje na kavču in gledanje serije, ampak sem se brcnila v rit, in prepričana sem, da me bo osrečilo, ko bom gotova, ter da se bom potem serije lotila bistveno bolj mirna in zadovoljna.
Pretiran pritisk pa, nasprotno, po navadi nima motivacijskega učinka. Zaradi njega pogosto dobimo občutek, da moramo doseči nekaj, kar je nemogoče ali ima zelo visoko ceno (tudi če to ne drži). Če je pričakovanje preveliko, se zlahka ujamemo v začarani krog: izziva nas postane strah, in kadar nas je strah, vse skupaj opravimo še slabše, kot če bi bili sproščeni in bi verjeli vase.
Da o tesnobnosti, živčnosti, lahko celo slabosti, glavobolu ali drugih bolečinah, ki jih čutimo ob tem, niti ne govorimo. Niti pravega veselja ne občutimo, če nam uspe, ker nas je proces tako izmučil in ker smo z mislimi že pri naslednjem preizkusu.
Nekateri potrebujemo več zunanje spodbude, drugi imajo veliko samodiscipline. Tudi meja, pri kateri nekdo še čuti spodbudo in ne pritiska, je odvisna od posameznika – ljudje smo si različni in se drugače odzivamo na stres. Prav pa je, da staršem povemo, če nas njihova pričakovanja bremenijo in zavirajo, namesto da bi nas motivirala. Presenečeni boste, mogoče se tega niti ne zavedajo.
Kako se pogovorimo s starši
In kako to storimo?
- Za pogovor je najboljše izbrati čas, ko ste umirjeni in se boste lahko pogovarjali, ne vpili, obtoževali, kljubovali ali bili preobčutljivi. To velja za oboje, starše in vas.
- Mogoče jim lahko za iztočnico pokažete ta članek?
- Starše vprašajte, zakaj od vas pričakujejo samo dobre ocene (nekateri razlogi so najbrž zelo razumni in upravičeni, drugi pa mogoče izvirajo iz pretirane bojazni in strahu).
- Povejte jim, kako se počutite, ko pišete test ali ste vprašani, kako neznansko vas je strah slabe ocene in zakaj vas prizadene, če ste zaradi nje (neupravičeno?) kaznovani.
- Vprašajte jih, kako so se oni počutili glede ocen, ko so hodili v šolo. Mogoče so doživljali podobno kot vi. Mogoče imajo kakšen dober nasvet za spopadanje s stresom, ki jim je prišel prav v šolskih letih ali pa so ga pridobili pozneje. Mogoče vam lahko pomagajo, da se boste laže sprostili, si zaupali in se učinkoviteje učili.
- Realno ocenite, koliko zmorete in kaj lahko od vas pričakujejo. Ne smejo vas precenjevati, obenem pa se vi ne podcenjujte.
- Če se s starši ne morete pogovoriti, poiščite drugo odraslo osebo, ki ji zaupate in vam lahko pomaga. Važno je, da bremena ne nosite sami (če ga prerazporedimo, postane lažje).
Nikoli ni prepozno
Mogoče se vam zdi, da je konec šolskega leta že prepozno, da bi lahko v šoli kaj popravili. Ampak v resnici z dobrim lahko začnemo kadarkoli. Zmeraj pride naslednje šolsko leto, ko lahko delamo bolj sproti, temeljito, samozavestno in učinkovito – ali se bolje spopadamo z neuspehom (starši tudi). Tudi če se vam v prvo ne bo uspelo vpisati na izbrano srednjo šolo, se lahko pozneje prepišete (ali vzljubite šolo, ki vas je sprejela!). In celo če se boste znašli v napačnem poklicu, ni nič izgubljeno. Ena mojih najljubših zgodb govori o Mehičanki Ynes Mexii, ki je živela na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Stara je bila že čez petdeset let, ko si je življenje obrnila na glavo in začela študirati botaniko. Prej ni imela omembe vredne kariere, na stara leta pa je našla strast in voljo, da je lahko zablestela v tistem, kar jo je zanimalo, in se s tem vpisala v zgodovino.
Skratka, dragi pilovci, prosim, ne obupajte. Z voljo in vztrajnostjo lahko premikate gore (ali preučujete rastline kot Ynes Mexia). Ne popustite pritiskom, naj vas utrdijo, ne zlomijo. V življenju jih bo še veliko, ampak če ne boste izgubili vere vase, jih boste laže prenesli. Vi to zmorete. Prisežem.
13-letna thedarkgirl nam je pisala:
»Heyy, jaz bi rabila vašo pomoč, jaz imam veliko ocenjevanj in se mi zdi, da name starši veliko pretiskajo, ampak ne samo oni, tudi učitelji itd. Hvala za odgovor!«
Se tudi kdo med vami počuti pod pritiskom zaradi ocen? Kako se branite pred pritiski? So tudi vaši starši preveč zahtevni? Kako na vas pritiskajo učitelji? Svetujte thedarkgirl!!
Mnenja pilovk in pilovcev
ne sekiraj se preveč....pri meni je isto, zato si naredim plan kaj bom delala za šolo in ob kateri uri.....kadar imam pa res preveč vsega, me začne boleti glava. kdaj pa kdaj se poskusi vsaj malo sprostiti(ob čaju in brez telefona in teh naprav). upam da sem ti pomagala.
Hej! Verjamem, da si zdaj v čudni situaciji, ampak hej! Še skoraj 1 mesec do konca šole. Jaz si rečem samo: " daj še čisto malo pa bo vse ok # Samo zdrži še malo!
Zdravo! Vem, da je maj zelo zahteven mesec, ki ga nihče - niti učenci , niti učitelji ne marajo. Tudi mi imamo veliko ocenjevanj (tako pisnih in ustnih). Zdaj pa prihaja še zaključevanje ocen. A tako, kot naša razredničarka, zdržimo ta mesec in pol, da ne bo popravnih izpitov zadnji teden. Bodi dobro in vztrajaj do konca!
Vrjanem ti mi jih imamo tudi in na nas tut vsi pritiskajo vem da ti je težko apmak stisni zobe se ta 1mesec in pol
Jaz nisem pod pritiskom zaradi ocen, pa tudi starši niso preveč zahtevni amak poznam ta občutek iz prejšnih let. Pač počakaš da bo konec ocenjevan, saj bodo kmalu počitnice. :)
Hejla. Moj predlog je da se na to ne oziraš, ampak si vzameš vsak dan eno uro zase in počneš kar hočeš: greš v naravo, bereš, telovadiš, ... Meni to pomaga ker takrat nisem pod pritiskom in odmislim vse te skrbi. Te pa čist razumem ker je pri men enako.😃
Hej! Vem, da je tebi zdaj zeloooo težko. Nekaj časa sem se tudi jaz tako počutila. Staršem povej da se boš trudila in se veliko učila. Seveda obljubo izpolni. V bodoče pa snov vsak dan ponovi, ter pred testom le malo bolj ponavljaj.
Hey! Sem trenutno v 9r in v mesecu Maju imamo že ogromno ocenjevanj napovedanih pa še npz in pritiskanje od učiteljev zaradi vpisov v srednje šole itd. Kar meni veliko pomaga je, da si sestavim urnik. Npr. kateri dan se bom kdaj kaj učila, glej tudi na datume kdaj imaš ocenjevanja in si rezerviraj več časa za predmete, ki ti ne grejo najbolje. Če ti je pritisk in stres res preveč, pa si vzemi kaki dan ali dva počitka, ker moraš tudi gledati na sebe in svoje počutje.
HI! Pred mano je tudi velik mesec ampak važno je, si znaš dobro pomagati. Dobro je da si stvari ki ti težijo po glavi napišeš na list. Lahko vzameš navaden list in si gor napišeš (ocenjevanja, pomembne dogodke, kaj še moraš naredit...) kaj maš in kdaj maš. In list si nalepi na steno in ne v zvezek, beležko. Tako je spomin izpraznjen. Učit, pripravljat se je dobro začet vsaj 5 dni prej saj če pride kaj vmes še vedno nisi v paniki. Učitelji so mogoče res malo bol zahtevni saj so tudi oni pod pritiskom. Enako starši, ki želijo zate najbolje. Razveseli jih z dobro oceno z slabimi pa jim probaj razložiti, da je bil test težki, da naj ti pomagajo ker česa ne razumeš ipd.
Hey thedarkgirl! Jaz ti svetujem da si med učenjem uzameš kratke odmore da se ti nebo zdelo da se skozi sam učiš.Staršem povej da imaš vse pod kontrolo in jih ne rabi skrbet ter da se ri zdi da preveč pritiskajo nate.Glede učiteljev pa naslednje: Če nisi preveč plašna jim lahko to poveš naravnost,če pa si pa jim na to malo namiguj.Upam da sem ti kaj pomagala! (:
živijo thedarkgirl, imaela sem podoben problem saj sem hodila k pouku italjanščine in je moja učiteljica zelo pritiskala name saj je moj oče obiskoval italijansko šolo. Zato je od mene prčakovala več kot sem sama zmogla. Drugače pa poskusi z raznimi spodbudnimi stavki npr. "vspelo mi bo. briga me kaj drugi mislijo" ali pa s kakimi playlistami npr. fell good playlist,... (to meni zelo pomaga) drugače pa tudi name zelo pritiskajo saj se bljiža koneč solskega leta in imam še veliko ocenjevanj poleg tega pa igram košarko in smo se z ekipo uverstili na pijunirsko prvenstvo poleg košarke pa igram tudi klavir in bljiža se izpit ki odloča o moji zaključni oceni (na pamet se moram naučiti 5 skladb). S kratkla ne skrbi ve bo vredu :))
Hejj, jaz imam tudi veliko ocenjevanj in zaradi tega se vedno veliko sekiram ,ampak vedno samo pred ocenjevanji se učim da me ne skrbi si seveda vzamem odmor ko ga potrebujem in s tem vedno dosežem mojo željeno oceno, upam da to pomaga.
Hej!! Imam podoben problem saj tudi name starši zelo pritiskajo. Po navadi se na to ne oziram, če pa se slučajno zgodi, da me zaradi pritiskov začne skrbeti pa poskušam to čimbolj pozabiti. Upam, da sem ti pomagala.
Hi thedarkgirl! Predlagam ti, da si razporediš svoj prosti čas in prosti čas porabiš za učenje. Če te moti da starši učitelji itd. pritiskajo nate (kar te vrjetno moti) jim lepo, vljudno in umirjeno povej, če bodo saj malo manj nate pritiskali boš bolj sproščena in se lažje učila. Ne bi bilo slabo, da si razporediš svoje učenje. To je tudi že pisalo v letošnjem pilu in koledarju. Samo prebrskaj pil med rubriko Ti & jaz v pilu, kjer piše v učenju. Upam da sem saj malo pomagala. ;)
Hiii, te popolnoma razumem... Imam enak problem. Sama imam dobre ocene in sem zdaj, zadnje tedne začela malce popuščati. Cel čas želim preživeti odzunaj in nimam ˝volje˝ za učenje. Ampak mislim, da imajo prav saj bi bilo res škoda uničiti uspeh s temi zadnjimi ocenami. Moji starši pravtako želijo, da se veliko učim, ampak verjemi s tem ti ne želijo slabega, zate jih skrbi in želijo ti najboljše. Po mojem mnejnju: - uči se a ne pretiravaj - imej veliko odmora - če se ti zdi da znaš se ne uči le sproti ponovi, da ti snov ne gre iz glave Ta mesec je zelo natrpan ampak verjemi, splačalo se bo in zadovoljna boš z rezultati. Nasvet: če imaš možnost se z mamo zmeni za končno nagrado. Razloži ji, da se boš zelo potrudila in bi bila zato tudi zelo vesela manjše nagradice. Zagotovo boš tako bila tudi bolj zagnana. Verjemi :). In glej... če se boš učila zagotovo ne boš tako živčna pred ocenjevanji saj boš vedela, da znaš vse. Potrudi se po svojih najboljših močeh in verjemi, uspelo ti bo. 😁🤗
Hi thedarkgirl! Tudi jaz imam zadnje čase veliko ocenjevanj. Pomaga mi pa sprotno učenje. Saj vem da je po celemu napornemu dnevu se zoperno usesti za mizo in se učiti... Probaj si učno snov na čim enostavnejši način razložit kot da si jo v mislih zamisliš kot filmček... Napiši si zapiske in vsak dan ko opraviš vse dejavnosti ponovi snov. Meni tudi zelo pomaga če si na steno prilepim list papirja z na večje napisanimi ključnimi besedami in vedno ko tja pogledam zraven še ponovim. Če česa res ne razumeš stopi do učitelja/učiteljice in jo prosi če ti razloži snov. Upam da sem pomagala!
Pozdravljena, vrjamem da je težko. Moje mnenje je da je najbolje da se, sproti učiš in si čas razporediš. Poskusi tako, ko pridem iz šole, se najem. Naredim nalogo in se za 1 ali 2 uri učim. V šoli lahko hodiš tudi na dodatne in dopolnilne pouke. Tudi kako imaš v zvezku napisano je pomembno. Čim bolj se potrudi, in si mogoče kaj označi z markerji, naredi miselni vzorec, si iziši pomembne stvari. Potem grem za 30 min ven. Ko pridem nazaj, naredim še ostale opravke (npr. vaja inštrumenta, učenje za kakšno dodatno dejavnost...). Potem poješ kakšno sadje za moč (krajša malica). Ko se urediš lahko prebereš še knjigo. Spat pojdi okoli 21.00.ali 21.30, saj telo za učenje in pravilno delovanje potrebuje dovolj spanca. Upam da sem ti pomagala. Adijo!
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
.jpg "Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik")
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Tokio
Janezek si želi z vlakom v Tokio. Živi v Spodnjem Dupleku, zato gre tam na postajo in na blagajni vpraša: „Ali imate karto za vlak za v Tokio?” Odgovorijo mu, da je nimajo in da naj gre vprašat v Ljubljano. Janezek gre na postajo v Ljubljano, vpraša če imajo karto za vlak v Tokio in ga zavrnejo, ter mu rečejo naj gre v Maribor. Janezku v Mariboru rečejo, da je nimajo in da naj gre na Dunaj. Na Dunaju Janezek končno dobi karto in se odpelje v Tokio. Tam je en teden nato pa želi iti domov. Gre na postajo in reče: „Rad bi karto za vlak za v Duplek.” Na blagajni pa mu Japonec odgovori: „Spodnji ali Zgornji?”
Obstajata dva kraja: Zgornji in Spodnji Duplek. In fora je da Japonci že vse vejo…