Ti & jaz
Pismo, ki je prispelo v naše uredništvo, je eno od mnogih, ki govori o strahu, ki spremlja spoznanje o istospolni usmerjenosti, zato smo se odločili, da o tem razmislimo tudi mi in vi, pilovci, z vašimi nasveti. Na nekaj takih pisem je odgovorila že Justi, a tokrat se nam je zdelo, da moramo tem težavam posvetiti malo več prostora. Sploh ker je vprašanje povezano tudi s strahom, kako povedati staršem.
Ta naslov sem izbrala namenoma, ker sem v to prepričana, prepričana pa je tudi moja stroka, psihologija. Biti homoseksualec ali lezbijka pomeni predvsem čutiti spolno privlačnost do oseb istega spola. Nihče ne more natančno pojasniti, zakaj je kdo istospolno usmerjen. Danes je mnogo teorij, ki skušajo to opredeliti; različne genetske teorije pa analiziranje družine, vzgoje in okolja. Trenutno velja, da imajo pomembno vlogo pri tem naključni genetski dejavniki, čeprav tudi to ni čisto gotovo. Ampak saj ni pomembno, pomembno je, da si spolne usmerjenosti ne izbiramo sami. Zavedanje o tem se začne s puberteto nekje pri 12 ali 13 letih. Kljub vsem spoznanjem pa marsikje še vedno velja prepričanje, da je spolno usmerjenost mogoče spremeniti, dogaja se celo, da se o tem še vedno govori kot o bolezni, ki jo je treba zdraviti.
Včasih in danes
Hudo je, da je kljub družbi v razvitem svetu, ki hvala bogu vseeno postaja bolj strpna do drugačnih, drugačnost lahko še vedno problem in istospolne ljubezni so velikokrat še vedno predmet obsojanja in lepljenja najrazličnejših slabšalnih oznak. Zato je za mnoge homoseksualno usmerjene ena najhujših odločitev, ali sploh povedati ali raje skrivati. Po ocenah strokovnjakov je težje mladim na podeželju, kjer so bolj zakoreninjene tradicionalne vrednote. Treba je vedeti, da je stara Grčija ljubezen do istega spola sprejemala, krščanstvo, ki mu pripada ves zahodni svet, pa jo je obsodilo. Take grešnike so nekoč celo zažgali na grmadi ali kaznovali s smrtjo in zaporom. K sreči so tisti časi za vedno minili, čeprav marsikje še ostajajo predsodki, zgražanje in nasprotovanje. A dobra novica je, da se pri mladih odnos do istospolno usmerjenih spreminja, sprejemanje drugače usmerjenih je marsikje že čisto običajno, nič posebnega torej.
Ko se zaveš …
Je pa zavedanje o drugačnosti v puberteti težko spoznanje, ki za seboj potegne hude stiske, pomanjkanje samozavesti, celo depresijo in umikanje vase ter občutek osamljenosti. Mlade homoseksualce in lezbijke je strah, da jih bodo prijatelji zavrgli, se jim posmehovali ali se jih celo bali. Še večja pa je bojazen, kako bo reagirala družina in tisti, ki jih imajo najraje. Jih bodo gledali kot nenormalne, bodo nad njimi razočarani?
Včasih je treba kar nekaj časa, da nepreklicno ugotoviš, da si gej ali lezbijka. Veliko jih po tihem upa, da je to le prehodna faza iskanja samega sebe. Ko ugotovijo, da so občutki prisotni, pa je najbolje, da jih sprejmejo. To poteka nekako v več stopnjah: ugotoviti, si priznati in se sprejeti takšnega, kot si. Seveda pa je to zaradi že opisanega težko.
Pogum
Vsem, ki ste spoznali, da ste drugače spolno usmerjeni, kot je to zaželeno v družbi, bi rada dala pogum. Pogum, da se sprejmete takšne, kot ste, da sprejmete svojo drugačnost in si utrdite kožo pred označevanjem, opravljanjem, obtožbam in še pred čim hujšim. Drugačen je težko biti, a vendar SE DA. Obkrožiti se je treba z ljudmi, ki to razumejo, sprejemajo, ki te ocenjujejo po tem, kakšen človek si, ne pa komu ali kam pripadaš. Kot sem že povedala, je zdaj med mladimi lažje. Nekaj vrstnikov bo najbrž imelo pripombe, a na to morate biti pripravljeni, da se bo od vas odbilo. Ko bo hudo, je dobro, da se pogovorite s prijatelji, ki vam stojijo ob strani, pa tudi tistimi odraslimi, ki to razumejo.
Starši
In starši? Kot pravi avtorica poslanega pisma, starši lahko načeloma sprejemajo drugačnost, a težava nastane, ko je takšna oseba njihov otrok. In skoraj gotovo bo v hiši malo osuplosti, lahko tudi žalosti ali kakšnih drugih občutij, a če vas imajo starši radi, če se tudi sicer odkrito pogovarjate, bodo sčasoma vašo drugačnost sprejeli in vam stali ob strani. Težje je, če ste tudi sicer družina, ki se o »tabu« temah ne pogovarja ali pa sploh premalo pogovarja. Tam bo treba več potrpežljivosti. Najslabše pa je prikrivanje, potlačitev ali celo igranje »prave« vloge.
Ljubezen je ena najlepših stvari v življenju in vsaka ljubezen je prava, če je iskrena, resnična, s primesmi spoštovanja in zaupanja. In ne vem, zakaj bi bila istospolna ljubezen drugačna. V vsaki ljubezni pa je tako, da lahko naleti na težave in pasti, to je zlasti pogosto v najstniških letih. Tako kot vsi mladi se tudi istospolno usmerjeni zaljubljajo na enak način. Zelo zmotno je namreč misliti, da se istospolni zaljubljajo vsevprek. Ko spoznajo nekoga, ki jih privlači in so čustva obojestranska, so povsem enaka tistim čustvom, ki jih poznamo vsi, ki smo bili že kdaj zaljubljeni.
Če smo prej rekli, da je okolje zdaj bolj strpno do istospolnih, da imajo istospolno več pravic, kot so jih imeli še ped kratkim, pa je del družbe (žal tudi slovenske), še vedno precej odklonilen do homoseksualcev in lezbijk. Takšnim, ki istospolnost sprejemamo kot nekaj običajnega in si s tem ne belimo glave, hitro obesijo propagando LGBT-skupnosti. Kar je nesmiselno in predvsem nepotrebno. Okolje je lahko škodljivo in povzroči kar nekaj tesnobe, žalosti ali strahov. A ne smete se prepustiti takšnim, ki vas obsojajo. V mladosti se moramo naučiti, da sprejmemo sami sebe in se cenimo takšne, kakršni smo, kar pa ne pomeni, da se ne izboljšamo v nekaterih rečeh, ki jih počnemo narobe. A to ni istospolna usmerjenost. To nam je dano in s tem nikogar ne ogrožamo, nikomur nočemo nič slabega. In to je bistvo.
Zdaj pa le pogumno naprej v iskanju tistega lepega, čemur pravimo ljubezen.
12-letna Butterfilesinmyhead je pisala:
»Ne vem, kako bi staršem povedala da nisem straight? Pač, sej niso homofobični, s tem so v redu, ampak sem jih nekajkrat že slišala govorit o ne vem kerih ljudeh, ki niso straight in me je njihov ton malo zmedel. Ne vem, kaj naj nrdim, sej so mi že svetval, da naj jim povem po osnovni, ampak js res ne zdržim več, da me sprašujejo samo o fantih in da so taki nevedneži (čeprav sem zato sama kriva, ker jim nisem povedala).«
Poznate koga, ki ima podobne težave? Se vam zdi, da je istospolnost še vedno problem? Je to za starše zelo težko? Ima kdo od vas podobne probleme? Kako bi svetovali Butterfilesinmyhead?
Mnenja pilovk in pilovcev
Hej jst mislm da bi morala starsem to povedat brez sramu, ker so oni tisti ki morajo tvoje odločitve spoštovati in te pri vsem spodbujat. Pac si drugacna ampak to se ne pomeni da se tega sramuješ. Bodi odprta in jima kar povej.
Ojla, Butterfilesinmyhead! Če si stara šele 12 let, mislim, da se ti bo pokazalo kdo ti je všeč nekaj let kasneje. Zdaj res še ne moreš vedeti. Počakaj nekaj let, takrat boš videla.
Hej! Jaz s tem nimam izkušenj, ampak imam prijateljico, ki pa ima enak problem. Zdaj ne glih s starši, ker je to že odpravla ampak na splošno z istospolnostjo. Pač ona se je tud zlo bala povedat staršem, ker so njeni starši zlo tako- pač saj več znajo se razjezit! Ampak ona je meni povedala, da je zvečer mami rekla: ČE JI LAHKO OBLJUBI, DA, KO JI BO TO POVEDLA DA NE BO JEZNA. Njena mama je rekla, da OK in potem sta se začeli pač pogovarjat. Rekla mi je tud, da so njeni starši pač to sprejeli. Upam, da sem kej pomagala!- DRŽI SE!!!
Svetovala bi ti da se sprostiš, bodi to kar si , starši te bojo imeli radi neglede na tvojo spolno usmerjenost, imej se rada taka kot si.
Hoj! Tudi moje sošolke so imele tak problem, ker so enkrat ugotovile, da niso straight in niso vedele kako to povedat starsem. Ko pa so se enkrat odlocile in jim povedale je bilo vse uredu, sprejeli so jih takšne kot so. Tako da ne boj se tvoji starsi te imajo radi in te bodo imeli tudi ce na bos taksna kot ostali, ker je ze po naravi vsak drugacen.
Hello!! Če si prepričana da je varno in verjameš, da si pripravljena, izvedi coming out zdaj. Bodi pripravljena na različne odzive, tako pozitivne kot negativne. Vsem staršem pride to malce kot presenečanje, naj te to ne prestraši. Glede na to, kar si povedala, se sliši kot da tvoji starši nimajo niti dobrega niti slabega mnenja o lgbtq. Verjetno bodo malo zmedeni, mogoče na začetku malo jezni ali šokirani. Preden jim poveš, se o tem pogovori s kom, ki mu zaupaš. V takih situacijah, ne glede na to kako grejo, je pomembno da imaš neko podporo. Zdaj pa k tistemu glavnemu vprašanju: kako? Obstaja mnogo načinov. Lahko greš pred njimi in jim enostavno poveš, lahko jim pošlješ sms, napišeš pismo itd. Osebno sem jim napisala križanko, ker sem zapaničarila hahahha. Zberi način ki ti je najbolj prijeten, pri teh zadevah ni nekih pravil. Vse skupaj bo verjetno zelo stresno, ampak ne glede na to kaj se zgodi, si super oseba in si zaslužiš biti kdo si. <3
Zdravo Butterfilesinmyhead! Razumem tvoj problem (čeprav ga na srečo še nisem doživela) js ti predlagam da staršem poveš da pač nisi straight in naj se s tem pač sprijaznijo.Ti pa se nehi sekirat ker ti to nebo nič pomagalo. Upam da sem pomagala.
Imam prijatelco, ki tud ni straight. Povedala mi je da ji je blo sprva tak težko, tako da se je hotela zaviti v vrečo krompirja. Poskusi se pogovorit s starši. Sprva jim povej resnico, ker če se boš zapletala bo šlo vse narobe. Povej jim, da imaš rada punce. Nič ti ne bojo nardil. Imajo pa te tudi preveč radi, da te bi temu rečeno ''zasovražli''. Poskusi in ne drži tega v sebi.. Upam, da sem ti pomagala in veliko veliko sreče! <3
Hy Jaz spoštujem take ljudi. S starši se malo pogovori. Ne jim direktno povedat ampak malo malo namiguj. Vprašaj jih če poznajo koga takega in kaj si mislijo o njem itd. Pametni starši bi te morali razumeti ko jim boš to povedala enkrat.- Če te pa ne bodo (kar težko verjamem) pa lej oni so imeli svojo odločitev ti imaš pa svojo. ŽIVI SVOJ LIFE. Upam, da sem vsaj malo pomagala, objemčki.
Hej Butterfilesinmyhead, Temo o tem lahko nekako vpleteš v kaki priliki, kaj si oni mislijo o homoseksualcih, lahko jim rečeš da imaš esej za napisat v šoli pa te zanima mnenje... Glede na to se potem lahko odločiš da jim poveš ali pač ne. Lahko pa se odločiš za šok staršev in jim rečeš, da pač nisi straight in da ne moreš na to ti nič vplivati. Držim pesti ✊
Hejj! Dala ti bom nekaj nasvetov upam, da pomagam. 1. Včasih ( saj meni se je lažje izraziti pisno). Staršem napiši sporočilo, potem pa se z njimi še pogovori. 2.O tem se ni lahko pogovarjati, najprej razmisli kaj boš rekla, tudi kako misliš, da se bodo odzvali in kako boš ravnala ti. 3.Starše pripravi do tega, da te bodo poslušali. Lahno npr. rečeš: S TABO BI RADA GOVORILA O NEČEM RES POMEMBNEM. Nagovori ju takrat, ko nista preveč zaposlena z drugimi stvarmi. 4. Prosi ju, da si vzameta npr. 1 uro časa zate. Upam da sem kej pomagala!
Ojla! Tudi sama sem del LGBTQ+ in imam nekaj malih nasvetov. Moja mami nima ravno problemov z LGBTQ pripadniki, zato ker sem imela trans prijatelja (ftm) in tudi sama gleda različne filme na temo transspolnosti. Me pa tudi vedno zmede njen to ko govori o tem. Ampak me je sama zezala za valentinovo če imam kakšnega izbranca ali izbranko. Če se bolje počutiš okoli svoje mami glede te teme, in če ona ne govori o LGBTQ grdo in homofobično jo kar direktno vprašaj kakšno je njeno mnenje. Če te vpraša zakaj, in postane sumičava, se lahko izmakneš s npr. 'Imam prijateljico, ki ima rada punce, bla, bla, bla..in me zanima če ti je kul....' . Seveda si opredeli njen odgovor in to bo to. Ton v glasu lahko takoj zavede ampak mogoče zato ker se nepočutita comfortable če o tem govorita pred tabo ali pred tvojimi brati/sestrami. Nikoli ne veš, poskusiti pa tudi ni greh. I mean, tako sem naredila jaz. Se je obrestovalo, come-out-ala pa še nisem. Moj advice, upam, da pomaga. Srečno ;)
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
V piceriji
Marko gre v picerijo in tam naroči pico.
Ko je pica pripravljena pride do njega natakar in ga vpraša, ali želi pico narezano na 4 ali na 8 kosov. Marko pove, da na 4, ker jih 8 ne bo mogel pojesti.