Igralnica
1.a
plesalka
Aurora
Bibi
1.b:
cute girl
Fox star
hanna
zari
fox star te cisto razumem...
lahko ostanes vsaj to solsko leto?
traja le se tri lekcije...
danes imamo 1. test.
prosim da odgovorov ne plonkate iz prejsnje objave!
Snov:
:violin:violina
Violina (starinsko tudi gosli in škant[1]) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi. Tako njena oblika kot ime (pomanjševalnica), izhaja iz renesančega instrumenta, imenovanega viola oz. viola da braccio. Ima štiri strune, ki jih štejemo in označujemo po višini tonske uglasitve navzdol (e2, a1, d1, g).
Starodavni glasbeni instrumenti s strunami so bili namenjeni brenkanju, na primer grška lira. Glasbila s strunami, na katere se igra z lokom, pa verjetno izvirajo iz osrednje Azije, kot na primer morin khur iz Mongolije. Na azijska glasbila se je, tako kot na moderno violino, igralo z lokom iz konjske žime.[2] Podobna glasbila so se postopoma razširila na Kitajsko, v Indijo, preko Bizantinskega cesarstva v italijanska pristanišča (Genova in Benetke). V severni Italiji je v 16. stol. nastala violina, kot jo skoraj nespremenjeno poznamo še danes.[3][4][5] Najzgodnejši evropski opis violine je iz leta 1556.[6]
Najstarejšo znano violino s štirimi strunami (starejše so imele tri) je izdelal Andrea Amati leta 1555. Vse kaže, da so bile že takrat dokaj popularne, saj je Karel IX. Francoski pri Amatiju leta 1560 naročil 24 violin.[7] Ena od violin iz tega naročila se je ohranila in velja za najstarejšo sploh.
Ljudje, ki izdelujejo godala, se imenujejo goslarji. Zlato obdobje goslarstva je zacvetelo v predvsem po zaslugi beneških trgovcev. K oblikovanju violine so prispevale svoj delež skoraj vse evropske pokrajine, najbolj pa so bili uspešni italijanski goslarji, in sicer družini Amati in Guarneri, ter Antonio Stradivari.
Andrea Amati je svoje znanje prenesel na sinova, družinsko tradicijo pa je nadaljeval njegov vnuk Nicola. Najboljša učenca Nicole sta bila Andrea Guarneri in Antonio Stradivari. Najslavnejše delavnice so bile v Cremoni v severni Italiji, kjer so omenjene družine izdelovale violine več kot dve stoletji. Njihovi inštrumenti veljajo za najboljše[8] in posledično najdražje instrumente na svetu. Ena od stradivark (Lady Blunt) je na dražbi leta 2011 dosegla ceno 15,9 milijonov ameriških dolarjev.[9]
Stradivarke naj bi imele vrhunski zven zaradi lesa, v katerem so letnice bolj skupaj zaradi počasne rasti dreves v mali ledeni dobi (1645 - 1750),[10] ali zaradi kemične obdelave lesa.[11] Kljub vsemu na številnih slepih testih poslušalci niso mogli ločiti igranja na stradivarko od igranja na violine drugih izdelovalcev.
Violina je sestavljena iz glave, vratu in trupa. Glavo sestavljajo zaključek violine, t. i. polž, vijačnica in vijaki za uglaševanje. Vrat vključuje ebenovinasto ubiralko, ob katero se s prsti pritiskajo strune, s čimer se spreminja višina tonov. Trup je pravzaprav resonančna škatla iz smrekovega lesa, ki jo sestavljajo zgoraj pokrov, ob strani obod in spodaj dno. Na sredini pokrova je postavljena lesena kobilica, ki podpira strune in pomaga pri nastanku zvoka, saj vibrira med tem, ko z lokom drsimo prek strun. Vibriranje kobilice lahko zmanjšamo tako, da na kobilico pritrdimo sordino oziroma dušilec. Pod kobilico je strunik, na katerega so pripete strune in štirje mali kovinski vijaki za fino uglaševanje. Sledi gumb, ki z vezjo drži strunik, in duša (postavljena v notranjosti trupa violine kot podpora kobilici in tonska povezava pokrov—dno ter kot ojačevalec zgornjih tonov). Na sredini pokrova sta prisotni dve reži oz. zvočnici, f-odprtini (v obliki črke f). Na zgornji del telesa violine se namesti podbradnik za lažjo držo in na spodnji strani mostiček, ki se opira na ramo. Tega pripomočka ne uporabljajo vsi. Podbradek in mostiček omogočata, da violino držimo z brado na rami, roka violino samo rahlo podpira.
Lok je posebna palica, na katero je napeta konjska žima, ki jo vlečemo po strunah. Žima je namazana s kolofonijo, smolo, ki ostane pri destilaciji terpentina. Deli loka so palica iz enega kosa brazilskega lesa pernambuka ali iz plastike, žabica (spodnji del), gumb (na katerem je nameščen vijak, s katerim napenjamo žimo) in konica/špica (zgornji del).V simfoničnem orkestru igrajo glavno vlogo godala, kamor poleg violine kot najmanjše članice družine sodijo še viole, čela in kontrabasi. Violine predstavljajo največji del orkestra, ki igra klasično glasbo, običajno so razdeljene na prvo (zahtevnejša melodija) in drugo violino (spremljava, običajno nižji toni).
Violina ima svojo vlogo tudi v jazzovskih zasedbah (Joe Venuti, Stéphane Grappelli), popularni glasbi, kot tudi v folklorni glasbi (rezijanska glasba). V zadnjih letih se je pojavila tudi električna violina (Vanessa Mae).
Električna violina
Glasbenik, ki igra na violino, se imenuje violinist, goslač (predvsem za folklorno glasbo) ali na vrhunskem nivoju virtuoz. Znani virtuozi so bili Yehudi Menuhin, Giuseppe Tartini, Antonio Vivaldi in verjetno najboljši Niccolo Paganini. Znana slovenska violinista sta Anja Bukovec in Igor Ozim.Violina običajne velikosti je celinka (4/4). Otroci običajno igrajo manjše violine, najpogosteje tričetrtinke (3/4), polovinke (2/4) in četrtinke (1/4). Manjše izvedbe so redke. Oznake ne pomenijo razmerja dolžine glede na celinko. Obstajajo pa tudi manjše izvedbe violine za odrasle, na primer žepna violina imenovana pošet (pochette), ki so jo uporabljali predvsem plesni mojstri v Franciji.
Strune so bile prvotno iz raztegnjenih, posušenih in zvitih ovčjih črev. Kasneje so bile narejene iz svile, aluminija ali jekla. Moderne strune so večinoma narejene iz specialnih vrst jekla, včasih obdane s srebrom ali (struna e) z zlatom. Uglaševanje se začne s struno a (440 Hz).Z levo roko nekoliko podpiramo vrat, predvsem pa s prsti pritiskamo strune na ubiralko. Roko lahko premikamo po violinskem vratu v različne lege. To pomeni, da v tretji legi premaknemo roko tako, da s kazalcem pritiskamo na tisto točko, kjer smo v prvi legi imeli prstanec (tretji prst). Na ta način lahko zaigramo precej višje tone na struni e. Običajno s prstom pritiskamo na eno struno, lahko pa tudi na dve sosednji struni hkrati.
Pri tehniki vibrato s prstom ne držimo strune pri miru na ubiralki, ampak z rahlim premikanjem prstne blazinice dosežemo spreminjanje tona. Na harmoničnih točkah lahko igramo tudi flageolette, pri čemer se s prstom strune samo dotaknemo, torej je ne pritisnemo na ubiralko. Pri trilčku pa hitro menjavamo glavni ton z zgornjim sosednjim tonom, se pravi da imamo en prst na glavnem tonu, z naslednjim prstom pa čimvečkrat v kratkem času pritisnemo na višje mesto.
Desna rokaUredi
Na violino igramo z lokom ali v načinu pizzicato, kjer po strunah brenkamo s prsti. V zelo redkih primerih se po strunah igra s palico violinskega loka, to je tehnika con legno (z lesom). Tehnike z lokom se razlikujejo predvsem v hitrosti in moči gibov, recimo martelé ali martellato (kot s kladivom), tremolo (zelo hitro ponavljanje iste note, samo z zgornjim delom loka) in podobno. Praviloma z lokom vlečemo po eni struni, lahko tudi po dveh sosednjih hkrati.
to je sicer prekopirano iz wikipedie...
snov preletite a si jo zapomnite saj bo v zakljucnjem testu nekaj vprasanj o tem.
TEST:
1.katere note poznaš?
2.kakšna je njihova vrednost?
3.napiši nekaj o violini.
4. koliko sta vredni:
a)osminka + šestnajstinka
b) celinka s piko+ cetrtinka
c) celinka + 2 šestnajstinki
se opravocijem za zamudo.
l.p. Book
plesalka
Aurora
Bibi
1.b:
cute girl
Fox star
hanna
zari
fox star te cisto razumem...
lahko ostanes vsaj to solsko leto?
traja le se tri lekcije...
danes imamo 1. test.
prosim da odgovorov ne plonkate iz prejsnje objave!
Snov:
:violin:violina
Violina (starinsko tudi gosli in škant[1]) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi. Tako njena oblika kot ime (pomanjševalnica), izhaja iz renesančega instrumenta, imenovanega viola oz. viola da braccio. Ima štiri strune, ki jih štejemo in označujemo po višini tonske uglasitve navzdol (e2, a1, d1, g).
Starodavni glasbeni instrumenti s strunami so bili namenjeni brenkanju, na primer grška lira. Glasbila s strunami, na katere se igra z lokom, pa verjetno izvirajo iz osrednje Azije, kot na primer morin khur iz Mongolije. Na azijska glasbila se je, tako kot na moderno violino, igralo z lokom iz konjske žime.[2] Podobna glasbila so se postopoma razširila na Kitajsko, v Indijo, preko Bizantinskega cesarstva v italijanska pristanišča (Genova in Benetke). V severni Italiji je v 16. stol. nastala violina, kot jo skoraj nespremenjeno poznamo še danes.[3][4][5] Najzgodnejši evropski opis violine je iz leta 1556.[6]
Najstarejšo znano violino s štirimi strunami (starejše so imele tri) je izdelal Andrea Amati leta 1555. Vse kaže, da so bile že takrat dokaj popularne, saj je Karel IX. Francoski pri Amatiju leta 1560 naročil 24 violin.[7] Ena od violin iz tega naročila se je ohranila in velja za najstarejšo sploh.
Ljudje, ki izdelujejo godala, se imenujejo goslarji. Zlato obdobje goslarstva je zacvetelo v predvsem po zaslugi beneških trgovcev. K oblikovanju violine so prispevale svoj delež skoraj vse evropske pokrajine, najbolj pa so bili uspešni italijanski goslarji, in sicer družini Amati in Guarneri, ter Antonio Stradivari.
Andrea Amati je svoje znanje prenesel na sinova, družinsko tradicijo pa je nadaljeval njegov vnuk Nicola. Najboljša učenca Nicole sta bila Andrea Guarneri in Antonio Stradivari. Najslavnejše delavnice so bile v Cremoni v severni Italiji, kjer so omenjene družine izdelovale violine več kot dve stoletji. Njihovi inštrumenti veljajo za najboljše[8] in posledično najdražje instrumente na svetu. Ena od stradivark (Lady Blunt) je na dražbi leta 2011 dosegla ceno 15,9 milijonov ameriških dolarjev.[9]
Stradivarke naj bi imele vrhunski zven zaradi lesa, v katerem so letnice bolj skupaj zaradi počasne rasti dreves v mali ledeni dobi (1645 - 1750),[10] ali zaradi kemične obdelave lesa.[11] Kljub vsemu na številnih slepih testih poslušalci niso mogli ločiti igranja na stradivarko od igranja na violine drugih izdelovalcev.
Violina je sestavljena iz glave, vratu in trupa. Glavo sestavljajo zaključek violine, t. i. polž, vijačnica in vijaki za uglaševanje. Vrat vključuje ebenovinasto ubiralko, ob katero se s prsti pritiskajo strune, s čimer se spreminja višina tonov. Trup je pravzaprav resonančna škatla iz smrekovega lesa, ki jo sestavljajo zgoraj pokrov, ob strani obod in spodaj dno. Na sredini pokrova je postavljena lesena kobilica, ki podpira strune in pomaga pri nastanku zvoka, saj vibrira med tem, ko z lokom drsimo prek strun. Vibriranje kobilice lahko zmanjšamo tako, da na kobilico pritrdimo sordino oziroma dušilec. Pod kobilico je strunik, na katerega so pripete strune in štirje mali kovinski vijaki za fino uglaševanje. Sledi gumb, ki z vezjo drži strunik, in duša (postavljena v notranjosti trupa violine kot podpora kobilici in tonska povezava pokrov—dno ter kot ojačevalec zgornjih tonov). Na sredini pokrova sta prisotni dve reži oz. zvočnici, f-odprtini (v obliki črke f). Na zgornji del telesa violine se namesti podbradnik za lažjo držo in na spodnji strani mostiček, ki se opira na ramo. Tega pripomočka ne uporabljajo vsi. Podbradek in mostiček omogočata, da violino držimo z brado na rami, roka violino samo rahlo podpira.
Lok je posebna palica, na katero je napeta konjska žima, ki jo vlečemo po strunah. Žima je namazana s kolofonijo, smolo, ki ostane pri destilaciji terpentina. Deli loka so palica iz enega kosa brazilskega lesa pernambuka ali iz plastike, žabica (spodnji del), gumb (na katerem je nameščen vijak, s katerim napenjamo žimo) in konica/špica (zgornji del).V simfoničnem orkestru igrajo glavno vlogo godala, kamor poleg violine kot najmanjše članice družine sodijo še viole, čela in kontrabasi. Violine predstavljajo največji del orkestra, ki igra klasično glasbo, običajno so razdeljene na prvo (zahtevnejša melodija) in drugo violino (spremljava, običajno nižji toni).
Violina ima svojo vlogo tudi v jazzovskih zasedbah (Joe Venuti, Stéphane Grappelli), popularni glasbi, kot tudi v folklorni glasbi (rezijanska glasba). V zadnjih letih se je pojavila tudi električna violina (Vanessa Mae).
Električna violina
Glasbenik, ki igra na violino, se imenuje violinist, goslač (predvsem za folklorno glasbo) ali na vrhunskem nivoju virtuoz. Znani virtuozi so bili Yehudi Menuhin, Giuseppe Tartini, Antonio Vivaldi in verjetno najboljši Niccolo Paganini. Znana slovenska violinista sta Anja Bukovec in Igor Ozim.Violina običajne velikosti je celinka (4/4). Otroci običajno igrajo manjše violine, najpogosteje tričetrtinke (3/4), polovinke (2/4) in četrtinke (1/4). Manjše izvedbe so redke. Oznake ne pomenijo razmerja dolžine glede na celinko. Obstajajo pa tudi manjše izvedbe violine za odrasle, na primer žepna violina imenovana pošet (pochette), ki so jo uporabljali predvsem plesni mojstri v Franciji.
Strune so bile prvotno iz raztegnjenih, posušenih in zvitih ovčjih črev. Kasneje so bile narejene iz svile, aluminija ali jekla. Moderne strune so večinoma narejene iz specialnih vrst jekla, včasih obdane s srebrom ali (struna e) z zlatom. Uglaševanje se začne s struno a (440 Hz).Z levo roko nekoliko podpiramo vrat, predvsem pa s prsti pritiskamo strune na ubiralko. Roko lahko premikamo po violinskem vratu v različne lege. To pomeni, da v tretji legi premaknemo roko tako, da s kazalcem pritiskamo na tisto točko, kjer smo v prvi legi imeli prstanec (tretji prst). Na ta način lahko zaigramo precej višje tone na struni e. Običajno s prstom pritiskamo na eno struno, lahko pa tudi na dve sosednji struni hkrati.
Pri tehniki vibrato s prstom ne držimo strune pri miru na ubiralki, ampak z rahlim premikanjem prstne blazinice dosežemo spreminjanje tona. Na harmoničnih točkah lahko igramo tudi flageolette, pri čemer se s prstom strune samo dotaknemo, torej je ne pritisnemo na ubiralko. Pri trilčku pa hitro menjavamo glavni ton z zgornjim sosednjim tonom, se pravi da imamo en prst na glavnem tonu, z naslednjim prstom pa čimvečkrat v kratkem času pritisnemo na višje mesto.
Desna rokaUredi
Na violino igramo z lokom ali v načinu pizzicato, kjer po strunah brenkamo s prsti. V zelo redkih primerih se po strunah igra s palico violinskega loka, to je tehnika con legno (z lesom). Tehnike z lokom se razlikujejo predvsem v hitrosti in moči gibov, recimo martelé ali martellato (kot s kladivom), tremolo (zelo hitro ponavljanje iste note, samo z zgornjim delom loka) in podobno. Praviloma z lokom vlečemo po eni struni, lahko tudi po dveh sosednjih hkrati.
to je sicer prekopirano iz wikipedie...
snov preletite a si jo zapomnite saj bo v zakljucnjem testu nekaj vprasanj o tem.
TEST:
1.katere note poznaš?
2.kakšna je njihova vrednost?
3.napiši nekaj o violini.
4. koliko sta vredni:
a)osminka + šestnajstinka
b) celinka s piko+ cetrtinka
c) celinka + 2 šestnajstinki
se opravocijem za zamudo.
l.p. Book
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
1. celinka, polovinka,osminka in četrtinka. (vem da niso po vrsti)
2. celinka- 4 dobe, polovinka- 2 dobi, četrtinka-1 doba, osminka- pol dobe
3.violina spada v družino godal. Med godali je najmanjšai inštrument. Na violino igramo z lokom. ( To je vse kar vem sama. Kar pa sem prebrala tamle gor pa je izredno zanimivo)
4. stri četrtine dobe.
7 dob
4 dobe in 2 četrtini
Upam da ni preveč napak :)
Lp Plesalka <3
2. celinka- 4 dobe, polovinka- 2 dobi, četrtinka-1 doba, osminka- pol dobe
3.violina spada v družino godal. Med godali je najmanjšai inštrument. Na violino igramo z lokom. ( To je vse kar vem sama. Kar pa sem prebrala tamle gor pa je izredno zanimivo)
4. stri četrtine dobe.
7 dob
4 dobe in 2 četrtini
Upam da ni preveč napak :)
Lp Plesalka <3
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
1. katere note poznaš?
predvidevam, da po časovni vrednosti,zraven dajem še drugo vprašanje, trajanje not: torej celinka s piko 6 dob, celika 4 dobe, polovinka s piko 3 dobe, polovinka 2 dobi, četrtinka s piko ena doba in pol, četrtinka 1 doba, osminka pol dobe, šestnajstinka četrtino dobe, dvaintridesetinka osmino dobe.
3. napiši nekaj o violini.
violina je najmanjše godalo, a verjetno najbolj priljubljeno. violina se je razvila že zelo zgodaj in na začetku strune niso bile kovinske ampak iz čreves. poznamo celinko (največja violina), tole je ena zanimivost, obstaja tudi sedem osminka (je med celiko in tričetrtinko, da ublaži preskok iz manjše na večjo violino, to vem ker sem pol leta igrala na 7/8 ker sem bila ravno vmes), tričetrtinka, polovinka, četrtinka, obstajajo tudi manjše violine, meni se ne zdijo tako redke, ker na naši glabseni šoli imamo nekaj osmink pa tudi sama sem 1 leto imela osminko. obstaja tudi šestnajstinka in dvaintridesetinka, ti dve sta bolj redki kot si že omelina, večinoma jih igrajo otroci pri 3-5 letih ko jih učijo straši. nekaj goslarjev iz Slovenije: Pavel Skaza (tudi servisira čelo od Luke Šuliča) in od njega imam zdaj svojo violino, Vilim Demšar. na violino se igra z lokom, ki je sestavljen iz palice in žime (v grobem) konjska žima se maže s strjeno smolo, kalofonijo (kolofonijo). meni zelo zanimiva žima je črna žima to pa zato, ker je žima ponavdi bela. uglašuje se na 440-442 hz (odvisno kje na svetu si). vse sosedje strune so v razmaku čiste kvinte. nekateri pravijo, da je violina najbolj zahteven inštrument. upam da sem povedala dovolj in da sem ti povedala še kakšn zanimivost:grinning:
4. osminka (1/2) + šestnajstinka (1/4) = osminka s piko, 3/4 dobe
celinka s piko (6 dob) + četrtinka (1 doba) = 7 dob
celinka(4) + dve šestnajstinki (1/2)= 4 dobe in pol
Ne sekiraj se za zamude, se naredi:blush:
Vprašnje: a igraš kakšen inštrument? zelo sem radovedna hihi
lep dan, Bibi
predvidevam, da po časovni vrednosti,zraven dajem še drugo vprašanje, trajanje not: torej celinka s piko 6 dob, celika 4 dobe, polovinka s piko 3 dobe, polovinka 2 dobi, četrtinka s piko ena doba in pol, četrtinka 1 doba, osminka pol dobe, šestnajstinka četrtino dobe, dvaintridesetinka osmino dobe.
3. napiši nekaj o violini.
violina je najmanjše godalo, a verjetno najbolj priljubljeno. violina se je razvila že zelo zgodaj in na začetku strune niso bile kovinske ampak iz čreves. poznamo celinko (največja violina), tole je ena zanimivost, obstaja tudi sedem osminka (je med celiko in tričetrtinko, da ublaži preskok iz manjše na večjo violino, to vem ker sem pol leta igrala na 7/8 ker sem bila ravno vmes), tričetrtinka, polovinka, četrtinka, obstajajo tudi manjše violine, meni se ne zdijo tako redke, ker na naši glabseni šoli imamo nekaj osmink pa tudi sama sem 1 leto imela osminko. obstaja tudi šestnajstinka in dvaintridesetinka, ti dve sta bolj redki kot si že omelina, večinoma jih igrajo otroci pri 3-5 letih ko jih učijo straši. nekaj goslarjev iz Slovenije: Pavel Skaza (tudi servisira čelo od Luke Šuliča) in od njega imam zdaj svojo violino, Vilim Demšar. na violino se igra z lokom, ki je sestavljen iz palice in žime (v grobem) konjska žima se maže s strjeno smolo, kalofonijo (kolofonijo). meni zelo zanimiva žima je črna žima to pa zato, ker je žima ponavdi bela. uglašuje se na 440-442 hz (odvisno kje na svetu si). vse sosedje strune so v razmaku čiste kvinte. nekateri pravijo, da je violina najbolj zahteven inštrument. upam da sem povedala dovolj in da sem ti povedala še kakšn zanimivost:grinning:
4. osminka (1/2) + šestnajstinka (1/4) = osminka s piko, 3/4 dobe
celinka s piko (6 dob) + četrtinka (1 doba) = 7 dob
celinka(4) + dve šestnajstinki (1/2)= 4 dobe in pol
Ne sekiraj se za zamude, se naredi:blush:
Vprašnje: a igraš kakšen inštrument? zelo sem radovedna hihi
lep dan, Bibi
1
Bibi
Ja igram. Dolzina vprasanja o violini ni vazna samo da poveš nekaj da vidim da ste predelali snov...
Dvaintridesetinke se nismo učili,...
tako da ti je ne morem stet. Stejem ti toliko tock kolikor not poveš (pri 1. Vprasanju), mi je pa vš3c da si racune ponazorila se z notami.
Si brez napak!!!!
Dvaintridesetinke se nismo učili,...
tako da ti je ne morem stet. Stejem ti toliko tock kolikor not poveš (pri 1. Vprasanju), mi je pa vš3c da si racune ponazorila se z notami.
Si brez napak!!!!
Bibi
ne sej je ok, začela sem pisat pa se nisem mogla ustavit, oprosti, povej če ti napišem drugič manj, ti ne bom zamerila
Ne! Poplnoma vaša izbira!!!
Daljše je... bolj sem zadovoljna saj to pokaze da ste res predelalai snov
Daljše je... bolj sem zadovoljna saj to pokaze da ste res predelalai snov
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tukaj so moji odgovori za test:
TEST:
1., 2. katere note poznaš in kakšna je njihova vrednost? Četrtinka 1 doba, osminka 1/2 dobe, šestnajstinka 1/4 dobe, polovinka 2 dobi in celinka 4 dobe in punktirane note (s piko).
3.napiši nekaj o violini. Violina je godalo, ki prihaja iz osrednje Azije. Je najmanjši in najvišji (nanjo lahko zaigramo najvišje tone) instrument izmed godal. Nanjo se igra iz lokom, ki je narejen iz konjske žime. Ima podbradek in mostiček ki prispevata, k pravi poziciji in držanju instrumeta. Poznamo tudi električno violino. Violina je primerna za klasično, jazz, ljudsko pa tudi pop in rock glasbo.
4. koliko sta vredni:
a)osminka + šestnajstinka: 3/4 dobe
b) celinka s piko+ cetrtinka: 7 dob
c) celinka + 2 šestnajstinki: 4 dobe in pol
TEST:
1., 2. katere note poznaš in kakšna je njihova vrednost? Četrtinka 1 doba, osminka 1/2 dobe, šestnajstinka 1/4 dobe, polovinka 2 dobi in celinka 4 dobe in punktirane note (s piko).
3.napiši nekaj o violini. Violina je godalo, ki prihaja iz osrednje Azije. Je najmanjši in najvišji (nanjo lahko zaigramo najvišje tone) instrument izmed godal. Nanjo se igra iz lokom, ki je narejen iz konjske žime. Ima podbradek in mostiček ki prispevata, k pravi poziciji in držanju instrumeta. Poznamo tudi električno violino. Violina je primerna za klasično, jazz, ljudsko pa tudi pop in rock glasbo.
4. koliko sta vredni:
a)osminka + šestnajstinka: 3/4 dobe
b) celinka s piko+ cetrtinka: 7 dob
c) celinka + 2 šestnajstinki: 4 dobe in pol
1
Pri NAJVIŠJI si se malo cudno izrazila...
Mi je všeč da si v oklepaju napisala kaj misliš!
Imaš vse prav
Mi je všeč da si v oklepaju napisala kaj misliš!
Imaš vse prav
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
1. Poznam: celinko, polovinko, osminko, četrtinko, šestnajstinko, celinko s piko, polovinko s piko, osminko s piko, četrtink s piko, šestnajstinko s piko.
2. Celinka: 4 dobe, polovinka: 2 dobi, osminka: 1/2 dobe, četrtinka: 1 doba, šestnajstinka: 1/4 dobe (nisem napisala not s piko ker se mi ne da še tolk pisat, hočem pa da veš da jih znam).
3. Violina spada med najmanjše godalne instrumente. Ima štiri strune ki uglasijo te note: e2, a1, d1, g.
4.
a)šestnajstinka+osminka=3/4 dobe
b)celinka s piko+četrtinka=6 dob
c)celinka+dve šestnajstinki=4, 5 dob
Upam da je vse prav in upam da mi oprostiš za zamudo z oddajo.
Lp
Fox:star:
2. Celinka: 4 dobe, polovinka: 2 dobi, osminka: 1/2 dobe, četrtinka: 1 doba, šestnajstinka: 1/4 dobe (nisem napisala not s piko ker se mi ne da še tolk pisat, hočem pa da veš da jih znam).
3. Violina spada med najmanjše godalne instrumente. Ima štiri strune ki uglasijo te note: e2, a1, d1, g.
4.
a)šestnajstinka+osminka=3/4 dobe
b)celinka s piko+četrtinka=6 dob
c)celinka+dve šestnajstinki=4, 5 dob
Upam da je vse prav in upam da mi oprostiš za zamudo z oddajo.
Lp
Fox:star:
1
Vem da je opis violine bolj kratek ampak jaz igram klavir. Drugače sem prebrala samo da si težje zapomnim.
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je
Ojla,
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(186)
Srednje.
(134)
Ni mi všeč.
(36)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
V Tokiu. Btw ful dobra igra. Lepe praznike ...
