Robert Baden-Powell in razvoj skavtstva po svetu Robert Stephenson Smyth Baden Powell ali krajše
Bi-Pi je luč sveta zagledal 22. februarja 1857 v Londonu kot osmi od desetih otrok v družini
anglikanskega župnika, uglednega pedagoga in profesorja teologije ter geometrije na oxfordski
univerzi. V okviru svetovnega skavtskega gibanja v spomin na rojstvo našega ustanovitelja
praznujemo "Dan spomina".
:grinning::grinning::grinning:




Bi-Pija je od nekdaj zanimalo mnogo stvari in vedno se je bil pripravljen naučiti kaj novega. Zelo rad je
risal, pripravljal gledališke predstave, v katerih je tudi nastopal, pisal je igre in pesmi, igral na klavir in
violino ter bil vratar šolske nogometne lige; njegova največja strast pa je bila potepanje po naravi.
Klicali so ga tudi Ste. Kar se tiče šolske prizadevnosti, Bi-Pi ni sodil med izjemno skrbne, vestne in
marljive učence. Občasno si je rad dovolil kakšno nagajivost in tako se je nekoč učitelju skril na drevo
ali pa zaspal med uro francoščine.

:money_mouth::money_mouth::money_mouth:


Po končani gimnaziji se je vpisal na šolo za britanske častnike. Ker
je bil izvrsten in navdušen jahalec, se je odločil za konjenico. Kot konjeniški podporočnik je odpotoval
v Indijo, ki je takrat bila angleška kolonija.
:stuck_out_tongue_closed_eyes::stuck_out_tongue_closed_eyes::stuck_out_tongue_closed_eyes::stuck_out_tongue_closed_eyes::stuck_out_tongue_closed_eyes:



Zelo hitro je napredoval v stotnika in kmalu nato poslali v Južno Afriko, kjer se je od džungelskih
staroselcev naučil novih načinov lova, stezosledstva, orientacije, pragozdnega zdravilstva in podobnih
gozdnih veščin. Domorodci so mu zaradi poguma, spretnosti v ogledništvu in branju sledov nadeli ime
Impesa, kar pomeni "Volk, ki nikoli ne spi". Med bivanjem v Indiji in Afriki je svoje izkušnje o življenju
v naravi opisal v knjigi Aids to Scouting (Napotki za ogledništvo).

:closed_book::notebook::orange_book::notebook_with_decorative_cover::orange_book::ledger::books::book:


Raznolika in razgibana vojaška
kariera je Bi-Pija iz Afrike vodila zopet nazaj v Indijo, kjer je lahko poslal rokopis dela Napotki za
ogledništvo založniku v Anglijo, kjer je knjiga leta 1899 izšla in doživela nepričakovan uspeh. Oktobra
istega leta je v Južni Afriki izbruhnila vojna z Buri in Bi-Pi je bil poslan za poveljnika mesteca
Mafeking, ki ga je uspešno branil in si s tem prislužil sloves narodnega heroja.
:heartbeat::heartbeat::heartbeat:


Ta vojni dogodek je
imel na Bi-Pija pomemben vpliv. Mafeking je namreč moral ubraniti pred obleganjem skoraj
desetkrat močnejše vojske sovražnikov, zato se je za pomoč obrnil tudi mestne prebivalce; možje so
postali vojaki, žene so skrbele za hrano in ranjence, mladi pa so opravljali manj zahtevne naloge, kot
so oskrba ranjencev, prenašanje sporočil in ogledništvo. S pomočjo meščanov in mladine je Bi-Pi
uspel mesto držati v angleški oblasti celih 217 dni, dokler ga ni naposled prišel osvobodit oddelek
britanske konjenice. Bi-Pi je spoznal, da so bili fantje zelo sposobni, če jim je zaupal in pustil proste
roke pri znajdljivih rešitvah.
:ribbon::ribbon::ribbon::ribbon::crossed_flags::crossed_flags::crossed_flags:





Bi-Pi se je odločil, da napiše primerno knjigo tudi za mladino. Da bi si nabral še nekaj osebnih
izkušenj, se je poleti leta 1907 skupaj z dvaindvajsetimi fanti različnih družbenih slojev odpravil na
taborjenje na otoček Brownsea v Rokavskem prelivu in napisal knjigo o skavtstvu. Ta poskusni tabor
velja za prvi skavtski tabor in za začetek skavtstva. Kmalu nato je Bi-Pi temeljiteje razdelal navodila za
skavtstvo in jih še istega leta izdal v knjigi Scouting for Boys (Skavtstvo za fante, ki je pri nas prvič izšla
pod naslovom Skavt), kjer je mlade bralce spodbujal, naj se združijo v majhne skupine, pišejo
dnevnik, naredijo častne prisege in naj bodo vedno pripravljeni pomagati ter naj vsak dan v ta namen
opravijo vsaj eno dobro delo.
:confetti_ball::confetti_ball::confetti_ball:


Pri načelih, ki jih je uveljavljal tudi v številnih poznejših delih, je Bi-Pi
pomembno mesto določil tudi duhovnosti. Skavtstvo se je začelo zelo hitro širiti in ob koncu leta
1908 se je na skavtskem seznamu nahajalo že 60 000 imen. Leta 1910 je gibanje postalo tako
obsežno, da je Bi-Pi moral pustiti vojsko in se posvetiti le skavtstvu.
Leta 1909 so se prvič pojavila tudi dekleta  skavtinje, ki so si nadele ime vodnice.
:gift::gift::gift:


Tri leta pozneje je
Bi-Pi svojo uspešnico Skavtstvo za fante s pomočjo svoje sestre Agnes predelal v dekliško različico z
naslovom Priročnik za vodnice. Istega leta je bilo ustanovljeno tudi Vodniško združenje (Girl Guides
Association), ki ga je vodila njegova sestra Agnes, in se je 16 let pozneje preimenovalo v WAGGGS (World Association of Girl Guides and Girl Scouts).
:love_letter::love_letter::love_letter:


Svečano pa je bilo, ko se je vsem velikim
svetovnim dogodkom priključil še eden, in sicer svetovni jamboree, ki je bil prvič organiziran v
Londonu leta 1920. Jamboreeja se je udeležilo približno 8000 skavtov iz 27 držav, Bi-Pi pa je bil izbran
za svetovnega voditelja skavtov. Po tem se je Bi-Pi z ženo Olave umaknil v Kenijo, kjer je 8. januarja
1941 za vedno zatisnil oči.
:izakaya_lantern::izakaya_lantern::izakaya_lantern::izakaya_lantern:




Bi-Pi je postal velik mož v kraljevski Angliji in kralj Jurij V. mu je podaril naslov Lord of Gillwell, po
parku blizu Londona, ki je postal središče izobraževanja voditeljev. Njegova žena Olave je bila leto za
tem proglašena za Chief Guide of the World (načelnico skavtinj).
:scroll::scroll::scroll::scroll:


Mislim da se tega nobenemu ni dalo prebrat, ampak mi je vseen
LOL
L.P.
Ana Rao