Pilov blog.png "Druščina 5")
Živjo!
Veselo noč čarovnic, če jo praznuješ! (Jaz je ne.)
Ta blog bo namenjen težki temi - smrti.
Do mojega trinajstega rojstnega dneva sem izgubila oba dedka in dva strica.
Po mojem mnenju umrlega nikoli ne 'preboliš', ampak se pobereš in greš naprej. Nikoli ga ne pozabiš, le ne razmišljaš o izgubi ves čas. Kar je tudi prav. Če se preveč utapljaš v slabe stvari življenja, pozabiš na dobre stvari. Počasi ne moreš več funkcionirati normalno.
Prepričana sem, da tista oseba (ali žival) ne bi želela tega. Nasprotno - najbrž bi si želela, da živiš dalje.
Upam, da vam nisem dala občutka, da je žalovanje napačno, ker ni. Je zdrav potek poslavljanja od nekoga. Le ne smeš se ustaviti v tisti fazi.
Če/ko nekoga izgubiš, je težko. Vem, da je. Ampak poskusi delati stvari, ki te veselijo. Beri, riši, ustvarjaj, športaj, poslušaj glasbo. Z nekom tudi podeli svoja razmišljanja - če se da osebi, ki te bo poslušala in ti pomagala, vendar so prav tako super hišni ljubljenčki, lahko pa svoje občutke zapišeš v dnevnik.
Če ti je bila ta oseba zelo blizu, se lahko zvečer v postelji 'pogovarjaš' z njo. Lahko ji poveš, kaj se ti je zgodilo, kaj te muči. Kot dnevnik, samo da ga nihče ne more prebrati.
Zelo pa je pomembno, da se ne kriviš za smrt. To bi bilo veliko breme, ki bi te vleklo k tlom. Nisi ti kriv/a, to je krog življenja. Pridemo in gremo. Važno pa je, kaj pustiš za sabo, o čemer sem že govorila v prejšnjem delu bloga.
*b*Pesem*b*
Razmišljala sem o žalostnih pesmih, ki govorijo o smrti. Najprej sem našla eno, potem sem se spomnila še na kar nekaj drugih. Tako da prilagam vse.
*i*Birds*i* by Imagine Dragons
Spotify: https://open.spotify.com/track/6Tvzf3VEi16JMhAgOwdt2y?si=f214934294dc4deb
YouTube: https://www.youtube.com/watch?v=vOXZkm9p_zY
Ta pesem... je tako žalostna. *i*Birds fly in different directions*i* (Ptice letijo v različne smeri) - vsak gre svojo pot. Pa ta posnetek, jaz sem se zjokala zraven, prisežem.
*i*Memories*i* by Maroon 5
Spotify: https://open.spotify.com/track/4cktbXiXOapiLBMprHFErI?si=d4933c224ecb4846
YouTube (lyrics): https://www.youtube.com/watch?v=o2DXt11SMNI
Če poslušaš besedilo, boš jokal. Pred očmi se ti začnejo prikazovati srečni trenutki. Ironično je, ko pevec s tako lahkoto poje o tem, tudi vi to čutite?
*i*Two Orugitas*i* from Disney's Encanto
Spotify: https://open.spotify.com/track/6jPVyjPqp2BNUJnDSwm8tK?si=4a7c60300bdf4ec9
YouTube (v španščini, ker je originalno v tem jeziku): https://www.youtube.com/watch?v=DUGtyj5QlEM
Pesem je že sama po sebi žalostna, če pa privzameš še zgodbo, je nevzdržna. (Priporočam ogled filma.)
*i*Remember Me*i* from Disney-Pixar's Coco
Spotify: https://open.spotify.com/track/2cFGv8v5DcbJXHEdzouFne?si=ac45d300c7924bb3
YouTube: https://www.youtube.com/watch?v=KP_XkN2v7OM
Kratko, a jedrnato. Moški želi, da se ga hčerka spomne, ko odide s tega sveta. V filmu na tem delu jočeš (no, vsaj jaz sem). (Priporočam ogled filma.)
Okej, s tem bom zaključila.
Napišite mi kaj, pokomentirajte, vprašajte, karkoli.
Pozdravčki, :hugging:
Hermi<33
Veselo noč čarovnic, če jo praznuješ! (Jaz je ne.)
Ta blog bo namenjen težki temi - smrti.
Do mojega trinajstega rojstnega dneva sem izgubila oba dedka in dva strica.
Po mojem mnenju umrlega nikoli ne 'preboliš', ampak se pobereš in greš naprej. Nikoli ga ne pozabiš, le ne razmišljaš o izgubi ves čas. Kar je tudi prav. Če se preveč utapljaš v slabe stvari življenja, pozabiš na dobre stvari. Počasi ne moreš več funkcionirati normalno.
Prepričana sem, da tista oseba (ali žival) ne bi želela tega. Nasprotno - najbrž bi si želela, da živiš dalje.
Upam, da vam nisem dala občutka, da je žalovanje napačno, ker ni. Je zdrav potek poslavljanja od nekoga. Le ne smeš se ustaviti v tisti fazi.
Če/ko nekoga izgubiš, je težko. Vem, da je. Ampak poskusi delati stvari, ki te veselijo. Beri, riši, ustvarjaj, športaj, poslušaj glasbo. Z nekom tudi podeli svoja razmišljanja - če se da osebi, ki te bo poslušala in ti pomagala, vendar so prav tako super hišni ljubljenčki, lahko pa svoje občutke zapišeš v dnevnik.
Če ti je bila ta oseba zelo blizu, se lahko zvečer v postelji 'pogovarjaš' z njo. Lahko ji poveš, kaj se ti je zgodilo, kaj te muči. Kot dnevnik, samo da ga nihče ne more prebrati.
Zelo pa je pomembno, da se ne kriviš za smrt. To bi bilo veliko breme, ki bi te vleklo k tlom. Nisi ti kriv/a, to je krog življenja. Pridemo in gremo. Važno pa je, kaj pustiš za sabo, o čemer sem že govorila v prejšnjem delu bloga.
*b*Pesem*b*
Razmišljala sem o žalostnih pesmih, ki govorijo o smrti. Najprej sem našla eno, potem sem se spomnila še na kar nekaj drugih. Tako da prilagam vse.
*i*Birds*i* by Imagine Dragons
Spotify: https://open.spotify.com/track/6Tvzf3VEi16JMhAgOwdt2y?si=f214934294dc4deb
YouTube: https://www.youtube.com/watch?v=vOXZkm9p_zY
Ta pesem... je tako žalostna. *i*Birds fly in different directions*i* (Ptice letijo v različne smeri) - vsak gre svojo pot. Pa ta posnetek, jaz sem se zjokala zraven, prisežem.
*i*Memories*i* by Maroon 5
Spotify: https://open.spotify.com/track/4cktbXiXOapiLBMprHFErI?si=d4933c224ecb4846
YouTube (lyrics): https://www.youtube.com/watch?v=o2DXt11SMNI
Če poslušaš besedilo, boš jokal. Pred očmi se ti začnejo prikazovati srečni trenutki. Ironično je, ko pevec s tako lahkoto poje o tem, tudi vi to čutite?
*i*Two Orugitas*i* from Disney's Encanto
Spotify: https://open.spotify.com/track/6jPVyjPqp2BNUJnDSwm8tK?si=4a7c60300bdf4ec9
YouTube (v španščini, ker je originalno v tem jeziku): https://www.youtube.com/watch?v=DUGtyj5QlEM
Pesem je že sama po sebi žalostna, če pa privzameš še zgodbo, je nevzdržna. (Priporočam ogled filma.)
*i*Remember Me*i* from Disney-Pixar's Coco
Spotify: https://open.spotify.com/track/2cFGv8v5DcbJXHEdzouFne?si=ac45d300c7924bb3
YouTube: https://www.youtube.com/watch?v=KP_XkN2v7OM
Kratko, a jedrnato. Moški želi, da se ga hčerka spomne, ko odide s tega sveta. V filmu na tem delu jočeš (no, vsaj jaz sem). (Priporočam ogled filma.)
Okej, s tem bom zaključila.
Napišite mi kaj, pokomentirajte, vprašajte, karkoli.
Pozdravčki, :hugging:
Hermi<33
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hej. :)) odličen del bloga. da si se odločila spregovoriti o smrti in s tem omeniti tudi tvoje življenje, je res navdihujoče. žal mi je za tvoje izgube, a kar je, je. čisto prav imaš, da ne smemo ostati na mestu ter se smiliti sami sebi. vseeno se je treba premakniti. ;)
jaz osebno nikoli nisem doživela izgube (razen galeba, za katerega sem skrbela na morju, ki sploh ni bil moj - okej res boli le razmišljanje o tem). smešno je, da nas prizadanejo že smrti characterjev iz knjig in filmov, čeprav sploh niso resnični. ljudje smo res emotional (ko pomislim, da še kr nism šla čez newtovo smrt v maze runnerju - maze runnerja sm prvič gledala nekje leto in pol nazaj?)
pesmi so odlične kot vedno, še posebej birds. obožujem. ;)
res odličen blog kot vedno! <33
jaz osebno nikoli nisem doživela izgube (razen galeba, za katerega sem skrbela na morju, ki sploh ni bil moj - okej res boli le razmišljanje o tem). smešno je, da nas prizadanejo že smrti characterjev iz knjig in filmov, čeprav sploh niso resnični. ljudje smo res emotional (ko pomislim, da še kr nism šla čez newtovo smrt v maze runnerju - maze runnerja sm prvič gledala nekje leto in pol nazaj?)
pesmi so odlične kot vedno, še posebej birds. obožujem. ;)
res odličen blog kot vedno! <33
3
.png "Druščina 6")
joj hvalaaa<333
jap mormo se premaknit... kam čene pridemo? nikamor, bum.
oooo bogi galeeb :(
ja, karakterji iz knjig in filmov nas prizadanejo tko ful, aveš u dno duše. ševedn sm žalostna d je -spoiler- jason umrl😭😭 pa tudi zoe in tud bianca in oh ne bob :((
in hvala za pesmi, birds je tko legendarna<33
jap mormo se premaknit... kam čene pridemo? nikamor, bum.
oooo bogi galeeb :(
ja, karakterji iz knjig in filmov nas prizadanejo tko ful, aveš u dno duše. ševedn sm žalostna d je -spoiler- jason umrl😭😭 pa tudi zoe in tud bianca in oh ne bob :((
in hvala za pesmi, birds je tko legendarna<33
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
oh kako lepo napisano...
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
vao... zelo dober blog
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hej<3 to sem... ZELO pozno našla, ampak hotla sm reč da wrecked od imagine dragonsov... pač jaz je fizično ne morem poslušat brez da se zjočem prosim poslušaj
še link (na yt): https://www.youtube.com/watch?v=4mJayYlfcWo
še link (na yt): https://www.youtube.com/watch?v=4mJayYlfcWo
1
hejla! hehe ni problema js tud tk randomly gledam stare objave xD
uu hvala za pesem, bom poslušala<3
uu hvala za pesem, bom poslušala<3
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
