Ciao! Po dolgem premoru sem nazaj. Danes bomo imeli.................... Tam tara tam! Učno uro jezikov! Napisala bom nekaj besed, stavkov... V slovenščini in potem še v nekaj drugih jezikih. Poizkusila bom pisati fraze, ki so bolj v vsakodnevnem življenju recimo kako vprašati kje je nekaj...
Pozdravljeni!
Italijansko: Ciao!
Hrvaško: zdravo!
Angleško: hello!
Nemško: Hallo!
Špansko: hola!
Vrstni red jezikov bo vedno enak tako, da bom sedaj pisala samo besede.
Oprostite.
Mi scusi.
Ispričanje. (Uporablja se tudi: ispričajte me)
Sorry.
Entschuldingung.
Disculpe.
Koliko je ura?
Che ore sono?
Koliko je sati?
What hour is it?
Wie spät ist es?
¿Que hora es?
Adijo
Addio
Doviđenja
By
Tschüss
Adiós
To je več ali manj vse za danes, če vas kaj zanima sem na voljo.
LP, Hermiona
Pozdravljeni!
Italijansko: Ciao!
Hrvaško: zdravo!
Angleško: hello!
Nemško: Hallo!
Špansko: hola!
Vrstni red jezikov bo vedno enak tako, da bom sedaj pisala samo besede.
Oprostite.
Mi scusi.
Ispričanje. (Uporablja se tudi: ispričajte me)
Sorry.
Entschuldingung.
Disculpe.
Koliko je ura?
Che ore sono?
Koliko je sati?
What hour is it?
Wie spät ist es?
¿Que hora es?
Adijo
Addio
Doviđenja
By
Tschüss
Adiós
To je več ali manj vse za danes, če vas kaj zanima sem na voljo.
LP, Hermiona
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zakaj nikoli ne vljučiš francoščine?
Pozdravljeni! Oprostite.Koliko je ura?Adijo
Bonjour! Excusez-moi? Quelle heure est il? Au revoir
Pozdravljeni! Oprostite.Koliko je ura?Adijo
Bonjour! Excusez-moi? Quelle heure est il? Au revoir
0
moi
Kako to misliš nikoli? Saj je to prvič, da sploh delam to. Francoščine nisem vključila, ker ne znam francosko.vse izmed tistih jezikov znam (italijanščino bolj slabo) ampak francosko ne znam zato je ni. Ne razumem pa tega "nikoli".
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!






Pilov blog