Dragi dnevnik!

Še vedno sem tu, še vedno živim,
saj se zdravnicine obljube držim.
Še vedno ne vem kako življenej vzljubiti,
kako začeti življensko pot graditi.
Še vedno v meni je vihar,
a zato ni nikomur mar.
Lažem, veliko ljudem je mar,
a jaz v mojem temnem tunelu ne vidim kako ponujajo pomoči mi dar.

Tako težko je vse v sebi držati,
tako težko vse sence v dnevu preigrati.
Kako težko je tiho biti,
ko v tebi vse kriči, da želiš iz življenja oditi.
Pa veš da ne smeš nikomur povedati pravih občutkov,
ne smeš pokazati svojih prihodnosti osnutkov.
Veš da to če zdravnikom poveš lahko svobode bi te stalo,
ali pa prijateljico to preveč bi obremenjevalo.

Oh kako težko iti je iz dneva v dan,
kako težko narediti je dnevni plan,
ko pa tvoja edina želja je iti od življenja stran.

Hvala ker poslušaš deklico z depresijo<333
:black_heart::black_heart::black_heart: