Pilov blogjonestown- množični samomor
5
Živijo!
Samo da ne boste rekli da vas nisem opozorila, tega raje ne brat če ste občutljivi na kakršnekoli umore, ali pa če to berete zvečer ali celo ponoči. No kakorkoli začnimo:)
Jim Jones se je rodil leta 1931 v ameriški zvezni državi Indiana. Bil je izjemno dober govorec in pridigar, vsakogar je prepričal o skoraj vsem.
Okoli leta 1950 je ustanovil svojo skupnost Ljudstvo templja, ki naj bi temeljila na končanju rasizma in revščine, čeprav je bil Jones bel. Začelo mu je sllediti vse več ljudi, še posebno črncev.
Nekega dne je svoji skupnosti začel govoriti da jih bodo pregnali, zato se je z nimi preselil v nek kraj v džungli v Gvajani. Napletel jim je da bodo tam imeli "svoj raj", kjer bodo imeli boljše in lepše življenje.
Čez čas je iz njihovega bivališča začelo prihajati vse več govoric da se dogajajo posilstva in omejevanje svobode, zato je 18. novembra leta 1978 to prišel preverit kongresni predstavnik Leo Ryan.
Nekaj članov je izrazilo željo po odhodu iz tega kraja. Ko se je Ryanova delegacija pripravljala na odhod, pa jih je nekaj Jonesovih privržencev ubilo.
Jones se je zavedel, da se je s tem dogodkom vse spremenilo in je še istega dne od svojih sledilcev zahteval, da popijejo strupeno pijačo z cianidom ( anorganska spojina), saj naj bi po njegovem boljše, da umrejo skupaj, kot pa da čakajo na policijo in agente.
In res si je še istega dne skupaj s svojimi priverženci "privoščil" strup. Kdor ni hotel popiti pijače, so ga ustrelili.
Žrtev je bilo 913, preživelih pa manj kot 100. Med umrlimi so bili tudi otroci.
Mogoče se zdaj sprašujete zakaj bi kdo to naredil? Natančnega odgovora na to žal ni, je pa jasno, da Jones ni bil psihično
v redu, kar dokazuje tudi to, da je kot petletnik ubil svojega mačka, samo zato da bi videl njegove zadnje muke in bolečine. Bolano ne :/?
Torej, rada bi napisala, da upam da ste v tem blogu uživali, ampak ubistvu upam prav nasprotno, ker če ste rabite k psihiatru:/.
Torej kakorkoli upam da vam je bilo všeč in da vam tole ne bo povzročilo kakšnih nočnih mor in ja,
lep pozdrav:)
Samo da ne boste rekli da vas nisem opozorila, tega raje ne brat če ste občutljivi na kakršnekoli umore, ali pa če to berete zvečer ali celo ponoči. No kakorkoli začnimo:)
Jim Jones se je rodil leta 1931 v ameriški zvezni državi Indiana. Bil je izjemno dober govorec in pridigar, vsakogar je prepričal o skoraj vsem.
Okoli leta 1950 je ustanovil svojo skupnost Ljudstvo templja, ki naj bi temeljila na končanju rasizma in revščine, čeprav je bil Jones bel. Začelo mu je sllediti vse več ljudi, še posebno črncev.
Nekega dne je svoji skupnosti začel govoriti da jih bodo pregnali, zato se je z nimi preselil v nek kraj v džungli v Gvajani. Napletel jim je da bodo tam imeli "svoj raj", kjer bodo imeli boljše in lepše življenje.
Čez čas je iz njihovega bivališča začelo prihajati vse več govoric da se dogajajo posilstva in omejevanje svobode, zato je 18. novembra leta 1978 to prišel preverit kongresni predstavnik Leo Ryan.
Nekaj članov je izrazilo željo po odhodu iz tega kraja. Ko se je Ryanova delegacija pripravljala na odhod, pa jih je nekaj Jonesovih privržencev ubilo.
Jones se je zavedel, da se je s tem dogodkom vse spremenilo in je še istega dne od svojih sledilcev zahteval, da popijejo strupeno pijačo z cianidom ( anorganska spojina), saj naj bi po njegovem boljše, da umrejo skupaj, kot pa da čakajo na policijo in agente.
In res si je še istega dne skupaj s svojimi priverženci "privoščil" strup. Kdor ni hotel popiti pijače, so ga ustrelili.
Žrtev je bilo 913, preživelih pa manj kot 100. Med umrlimi so bili tudi otroci.
Mogoče se zdaj sprašujete zakaj bi kdo to naredil? Natančnega odgovora na to žal ni, je pa jasno, da Jones ni bil psihično
v redu, kar dokazuje tudi to, da je kot petletnik ubil svojega mačka, samo zato da bi videl njegove zadnje muke in bolečine. Bolano ne :/?
Torej, rada bi napisala, da upam da ste v tem blogu uživali, ampak ubistvu upam prav nasprotno, ker če ste rabite k psihiatru:/.
Torej kakorkoli upam da vam je bilo všeč in da vam tole ne bo povzročilo kakšnih nočnih mor in ja,
lep pozdrav:)
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
whattt. ful zanimivo ka use se dogaja po svetu oz se je ugl jaaa ful zanimivo lol
pa bolano itak ne :/
pa bolano itak ne :/
1
.png "Druščina 5")
lolouete
japp://.
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
