Hej, pozdravljeni v drugem delu mojega vloga. Preden začnem bi rada se še rada enkrat zahvlalila Pisateljici King za njen komentar saj mi je polepšala dan in me spodbudila k nadaljnjem pisanju. Pa začnimo z blogom. UŽIVAJTE

TEMA: strah je votel od zunaj ga ni

Oh pa je prišel dan velikega leta. Nemorem vam ovedati kako sem živčna. Najbolj na svetu me je strah letal. Vedno ko gledam televizijo moram takoj isti trenutek ustaviti poročila, ko pripovedujejo o letalni nesreči. Ampak danes bom z letalom letela kar 3krat. Že zdaj, ko pakiram zadnje stavri sem čisto bleda. Še zdaj nevem kako naj premagam svoj stran. Počasi sem se odmajala do letališča. Dobila sem karto in sem se vsedla na stol v čakalnici. Slučajno sem slišala pilota pogovarjat z direktorjem letališča pogovarjati o tem, da bodo danes preverili novo letalo,ki bo prvič letelo. No zavlačujem z vsemi temi opisi. Prišel je čas, da grem na letalo. Poskušala sem mirno dihati pa mi ni uspevalo. Ko sem se spovnila, da je moj oče nekoč šel na potovanja v Indoneziji. Tam je spoznal eno indoneziko ki mu je rekla to : Ketakutan itu hampa dari luar. Jika Anda tidak pernah bisa mengatasi rasa takut Anda, maka Anda tidak akan tahu apakah itu benar-benar ada. Kar je pomenilo nekaj takega: Strah je votel od zunaj ga ni. Če ne boš nikdar premagal svojega strahu potem neboš vedel če zares obstaja. Te besede so bile zelo modre. Opogumila sem se in šla na letalo. Uspelo mi je preživela sem let iz Slovenije v Ameriko, let iz Amerike v Avstralijo, in let iz Avstralije v Oceanijo. Pri zadnem letu sem lahko že malo pogledala čez okno. Končno sem pristala in spoznala svojo '' družino'' na izmenjavi, saj še ni bilo dokončno če bom hodila na to šolo za enkrat je bilo le poiskusno.

Upam, da vam je bil blog všeč, če vam je bil stisnite in komentirajte kako se vam je zdelo.

Tema za naslednjič: učenje je lahko zabavno