Hej!
Bilo je kar nekaj pritrdilnih odgovorov, zato sem se odločila napisati blog, kako bolje pisati zgodbe. Upam, da vam bodo nasveti pomagali in boste vadili svoje sposobnosti pisanja, ter na koncu postali profesionalni pisatelji. Današnja tema je …

*b* Kako opisovati bolje? *b*
Vsi se na tej točki najbrž strinjamo, da je zgodba z več opisovanja veliko lažja in zabavnejša za brati, kakor tista z manj. Več ko je opisanega, bolj si lahko predstavljamo dogajanje, izgled oseb, čustva … Marsikdo ima gotovo dilemo z opisovanjem. Kako naj vem kaj zgodbi dodati? Kako naj ji prikličem ta čar, da bodo ljudje raje brali? Kdaj je preveč opisovanja? Ne skrbite, na ta vprašanja se lahko odgovori z eno samo besedo: *b* VAJA *b*
Kako pa pravzaprav vaditi opisovanje? Odgovorov je veliko, spodaj pa vas čakajo le tisti najbolj zanesljivi, ki so pomagali tudi meni.

*roza* Opis oseb *roza*
Poskusite se pogledati v ogledalo in opisati, kaj vidite. So vaše oči modre, ali rjave? Vas njihova barva spominja na morje, ali jesensko listje? Pa lasje, so razkuštrani ali skrbno počesani? Kaj pa bi rekli o svojih posebnostih na obrazu? Morda malo pegic, materino znamenje pod levim očesom?

Pomaga tudi, da opišete osebo, ki jo dobro poznate. Morda je to mama, sestrična, simpatija?
Enako velja, če pišete živalsko zgodbo. Opišite sosedovega mačka. Na kaj vas spominja njegova umazana dlaka? Mu ob vohljanju po vašem vrtu trzajo brčice?

Ni potrebno le golo opisovanje osebe, saj to velikokrat naredi zgodbo dolgočasno.
~Primerjajte izgled z nečim znanim (npr. Lasje so izgledali kot kup sena),
~V izgledu odseva kakšno čustvo (npr. Oči so odsevale razigranost),
~Zanimiva prigoda, ki se je spomni ob pogledu nase (npr. Spomin, ko so se mi v lase zapletle smrekove iglice) …

Opis osebe ne rabi biti nametan na kupu, lahko ob različnih priložnostih napišete, kakšne barve so bile v resnici njene oči in kakšno obliko obraza je imel on.

Pod opis osebe pa tudi spada njen karakter. Kako bi odreagiral tvoj junak v nevarni situaciji? Kakšno pot bi izbral? Pokažite razmišljanje in osebnost lika skozi njegova dejanja. Naj se razlikuje od drugih. Kjer bi ona reagirala pogumno, bi morda on zbežal?

Bistvo je, da smo vsi različni, poskusite to različnost zajeti v zgodbo in jo prikazati.

*zelena* Opis okolice *zelena*
Z opisom okolice skoraj ni drugače, kakor z izgledom oseb. Pojdite v naravo, če imate možnost. Če ste v mestu, se sprehodite po ulici, obiščite bližnji trg. Kaj vidite? Kaj slišite? Kaj občutite?
Spet, golo opisovanje postane dolgočasno, povežite uničeno cesto z nečim drugim, ovenel grm s prigodo …
Ni omejitev, pustite domišljiji prosto pot in naj sama pove, kaj se dogaja okoli vas.

*modra* Opis čustev *modra*
Če pišeš v prvi osebi, je to še toliko bolj pomembno. Kaj si misli junak, ko izve, da je njegov najboljši prijatelj umorjen? Kakšna čustva ima dekle, ko jo simpatija prvič poljubi? Naj njihove reakcije odražajo osebnost in tudi čustva. Že s tem, ko napišemo, da je zardela, ne rabimo opisovati tudi njenih čustev. Naj karakterji v zgodbi reagirajo situaciji primerno (dvomim, da bi bila mati vesela mrtvorojenega otroka). Kako bi vi sami odreagirali v taki situaciji? Morda vprašajte bližnje, kako bi oni ravnali in s tem ustvarite osebkom v svoji zgodbi različne osebnosti.

*roza* Dvogovor *roza*
Tukaj ne bom povedala preveč, saj je to tema že za kdaj drugič. Le želela sem opozoriti, naj bo dvogovor oz. pogovor, če se pogovarja več osebkov zanimiv. Med pisanjem dvogovora se ustavi in napiši, kaj se je zgodilo. Je morda nekdo popravil pramen las za uho? Kdo je zavzdihnil ob razkritju informacije?
— — — — — — — — — — —
Bom zaključila, da ta objava ne bo predolga. Upam, da vam je kaj pomagalo in zdaj veste, kako bolje opisovati. Najpomembnejša stvar je vaja in s tem mislim tudi branje. Zdaj v poletnih mesecih imate gotovo čas prebrati kakšno dobro knjigo. Zgledujte se po pisanju najljubšega pisatelja in odkrijte, kakšen stil pisanja vam najbolj ustreza :)

Ne pozabite: Ne glede na to, kako kritični ste do svojega pisanja, nikoli ne odnehajte. Uspeh ne pride kar čez noč, treba je vaditi in nikoli obupati. Največji pisci tega sveta niso postali slavni s prvo zgodbico, ki so jo napisali. Nadgrajevali so svoje pisanje in vadili, se učili od drugih. Morda pa boste prav vi tisti, ki boste postavili nov mejnik v zgodovini pisanja ;)

Lepo ustvarjalno popoldne/večer/jutro,
~dragon girl