Pilov blogORAČI
0
Pustno oranje je priljubljena šega, v kateri sta skriti že pozabljeni obredni dejanji: oranje obrambnega magičnega kroga okrog vasi in svečano zaoranje prve brazde ob začetku poljskih del. Šega, ki jo povezujemo s plodnostno magijo, je znana povsod, kjer poznajo obdelovanje zemlje z oranjem. Orače pozna precejšen del Evrope in domala vsa Slovenija. Na ptujskem območju so najbolj znani orači v Markovcih, Lancovi vasi, Podlehniku, Leskovcu, Dornavi in Okiču v Halozah. Skupino praviloma sestavljajo trije pari konjičev, ki so vpreženi v okrašen lesen plug, za katerim stopa kurent. Pokač z dolgim bičem glasno poka, preganja zle duhove ter oznanja prihod skupine oračev. Spremlja jih šegavi pobirač z grabljami in košaro za darove, zlasti mastne dobrote, ki jih skupina prejme od vaških gospodinj. Orače v Lancovi vasi, Podlehniku, Okiču in nekatere druge spremlja tudi nekaj kurentov.
Pred prihodom skupine na kmečko dvorišče steče kurent do hiše in vpraša domače, ali dovolijo orati. Po gospodarjevi privolitvi pokač zapoka, orači pa na dvorišču zaorjejo nekaj simboličnih brazd ter posejejo seme za debelo repo in dobro letino na polju. Redke so hiše, kjer skupine ne bi sprejeli in obdarili. Pri takih se kurent povalja po tleh, kar pomeni nesrečo v prihajajočem letu.
Skupine so si podobne predvsem po številu in nalogah sodelujočih likov, razlikujejo pa se po zunanjem videzu. Markovški konjiči so pražnje oblečeni v črne hlače, belo srajco, temen telovnik, moder predpasnik in črne škornje. Na klobuku imajo pisano ruto, ki jim zakriva obraz. V Lancovi vasi nosijo konjiči škornje, črne hlače in belo srajco. Preko bokov in ramen si zavežejo v trikotnik zložene pisane rute. Najimenitnejši del oprave je visoka polkrožna kapa, okrašena z raznobarvnimi umetnimi rožami, zelenjem in s trakovi. Podobna pokrivala imajo tudi v Podlehniku in Leskovcu. Oboji nosijo škornje in črne hlače. Podlehničani oblečejo belo srajco s kravato, bel predpasnik ter rute prek ramen in okoli bokov. Leskovčani imajo bele srajce, modre predpasnike in temne telovnike z ruto preko ramen. V Okiču imajo visoke stožčaste kape, oblepljene z raznobarvnimi papirnatimi trakovi. Obuti so v škornje, preko črnih hlač jim sega daljša bela srajca s kravato, preko ramen pa rdeča ruta z belimi pikami.
Upam, da vam je ta šega ubodila zanimanje. Kmalu pa pride nov del sicer pokači.
Lp mask
Pred prihodom skupine na kmečko dvorišče steče kurent do hiše in vpraša domače, ali dovolijo orati. Po gospodarjevi privolitvi pokač zapoka, orači pa na dvorišču zaorjejo nekaj simboličnih brazd ter posejejo seme za debelo repo in dobro letino na polju. Redke so hiše, kjer skupine ne bi sprejeli in obdarili. Pri takih se kurent povalja po tleh, kar pomeni nesrečo v prihajajočem letu.
Skupine so si podobne predvsem po številu in nalogah sodelujočih likov, razlikujejo pa se po zunanjem videzu. Markovški konjiči so pražnje oblečeni v črne hlače, belo srajco, temen telovnik, moder predpasnik in črne škornje. Na klobuku imajo pisano ruto, ki jim zakriva obraz. V Lancovi vasi nosijo konjiči škornje, črne hlače in belo srajco. Preko bokov in ramen si zavežejo v trikotnik zložene pisane rute. Najimenitnejši del oprave je visoka polkrožna kapa, okrašena z raznobarvnimi umetnimi rožami, zelenjem in s trakovi. Podobna pokrivala imajo tudi v Podlehniku in Leskovcu. Oboji nosijo škornje in črne hlače. Podlehničani oblečejo belo srajco s kravato, bel predpasnik ter rute prek ramen in okoli bokov. Leskovčani imajo bele srajce, modre predpasnike in temne telovnike z ruto preko ramen. V Okiču imajo visoke stožčaste kape, oblepljene z raznobarvnimi papirnatimi trakovi. Obuti so v škornje, preko črnih hlač jim sega daljša bela srajca s kravato, preko ramen pa rdeča ruta z belimi pikami.
Upam, da vam je ta šega ubodila zanimanje. Kmalu pa pride nov del sicer pokači.
Lp mask
Moj odgovor:
girlie v depri :(
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
depresija al kaj
vum, hej. imam kar nekaj težav, a bi zdaj rada izpostavila le dve.
mislim, da imam depresijo oziroma vsaj neko motnjo hranjenja. že od malega imam probleme s hrano. pire krompir se mi gabi, njegova konsistenca me sili na bruhanje. ne morem jesti bešamela pri lazanji, ker skoraj bruham. skozi življenje sem stalno imela neka obdobja, kjer preprosto nisem imela teka - od petega do sedmega razreda sem stalno imela 27 kilogramov, kljub temu da sem rasla. kdaj, ko sem tesnobna, ali žalostna, mi postane slabo, ko zavoham hrano. drugače rada jem.
od zmeraj se tudi bojim bruhanja, eno leto nazaj novembra sem v bolnišnici bruhala in od takrat je huje. imam panične napade, ker me je strah, da bom bruhala. vsako noč mi je slabo, ko grem spat, zjutraj pa je še huje. moj strah pred ljudmi se je še povečal.
sem tudi zelo žalostnna stalno. veliko jokam. zelo se bojim tudi igel in bolečine, pa še imela sem / imam neko bolezen, zaradi katere me stalno skrbi, da se bo vrnila in bom spet motala biti v bolnici. tudi kar tako sem žalostna in osamljena. počutim se, kot da je moj edini cilj, da se izvlečem iz enega dneva v naslednjega, življenje se mi zdi kot nekaj, kar moraš preživeti in pretrpeti, ne pa zares živeti. tudi strah me je, da me bodo prijatelji zapustili, da me ne bodo več marali.
res ne vem, kaj naj naredim, zato vas res prosim za pomoč, če bi mi znali pomagati. Poskusila sem že pisati pilu, a je bilo sporočilo predolgp, zato ga dajem sem v upanju, da bo kdo kaj pomagal.
Hvala že vnaprej.
lp
mislim, da imam depresijo oziroma vsaj neko motnjo hranjenja. že od malega imam probleme s hrano. pire krompir se mi gabi, njegova konsistenca me sili na bruhanje. ne morem jesti bešamela pri lazanji, ker skoraj bruham. skozi življenje sem stalno imela neka obdobja, kjer preprosto nisem imela teka - od petega do sedmega razreda sem stalno imela 27 kilogramov, kljub temu da sem rasla. kdaj, ko sem tesnobna, ali žalostna, mi postane slabo, ko zavoham hrano. drugače rada jem.
od zmeraj se tudi bojim bruhanja, eno leto nazaj novembra sem v bolnišnici bruhala in od takrat je huje. imam panične napade, ker me je strah, da bom bruhala. vsako noč mi je slabo, ko grem spat, zjutraj pa je še huje. moj strah pred ljudmi se je še povečal.
sem tudi zelo žalostnna stalno. veliko jokam. zelo se bojim tudi igel in bolečine, pa še imela sem / imam neko bolezen, zaradi katere me stalno skrbi, da se bo vrnila in bom spet motala biti v bolnici. tudi kar tako sem žalostna in osamljena. počutim se, kot da je moj edini cilj, da se izvlečem iz enega dneva v naslednjega, življenje se mi zdi kot nekaj, kar moraš preživeti in pretrpeti, ne pa zares živeti. tudi strah me je, da me bodo prijatelji zapustili, da me ne bodo več marali.
res ne vem, kaj naj naredim, zato vas res prosim za pomoč, če bi mi znali pomagati. Poskusila sem že pisati pilu, a je bilo sporočilo predolgp, zato ga dajem sem v upanju, da bo kdo kaj pomagal.
Hvala že vnaprej.
lp
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(74)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(88)
Ne preberem Ti&jaz.
(26)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
:tennis::tennis::tennis::tennis::tennis::tennis::tennis::tennis::tennis:tenis