Korenine in krila

V objemu doma, kjer srce utripa,
družina je kot drevo, ki nikdar ne ugasne.
Korenine globoko v zemlji se potopijo,
a veje sežejo v nebo, kjer sanje plešejo.

Mati, oče – v njihovem pogledu moč,
saj v njihovih rokah je svet, ki vedno zraste.
Otrok smeh je vetrič, ki vse ogreje,
vsak dan nova zgodba, ki ljubezen ohranja.

Sestra in brat, kot zvezde na nebu,
vsak korak skupaj, včasih se spotaknemo.
A četudi včasih padamo, spet vstajamo,
z roko v roki, vse preizkušnje premagamo.

V vsakem objemu je zaščita in toplina,
v vsakem nasmehu moč, ki srce zažari.
Kakor drevo, ki zraste do neba,
tudi mi, skupaj, v svet brez strahu.

Družina je dom, kjer ljubezen je most,
od korenin do kril, vedno bomo tu.
V pesmi teh dni je spokoj in mir,
z družino ob sebi ni poti brez cilja.