Je nekdo potrkal po vratih. Šla sem odpreti in ali uganete kdo je bil... No, ne ni bila Alina temveč Neja. Prvič- nikoli ni prišla do mene drugič pa si je sploh nisem želela. Rekla mi je če bi šli skupaj ven ampak sem ji pač malo povedala. Npr. zakaj je Alino obrnila proč od mene?, kako si lahko upa da kar pride do mene in mi reče a greva ven?, kaj sem ji naredila?, in tako dalje... Neja je po mojem izbruhu vprašanj rekla samo, da bi se rada o tem pogovorila z mano. No, pač seveda sem želela odgovor zato sem pač šla z njo. In da se ne boste čudili... To je bila spet njena neumna fora. V glavnem mi nič povedala kar bi me zanimalo, samo da je v problemih z družino in me potrebuje. In sedaj sem bila še bolj osupla in butelj jaz sem ji sledila. Peljala me je pojma nimam kam in mi rekla naj ne skrbim. Ustavila sem se in ustavila sem tudi Nejo. Kaj naj? Rekla sem ji da morem domov in da ji ne bom pomagala in spet se mi je vsul bes. Tako sem kričala na njo, da kam me je zvlekla, kaj me potrebuje, itd. No, da vam povem zgodbo zakaj sem taka do Neje. Bila sem 3. razred, ko se je Neja začela resno norčevati iz mene. Saj se je že prej ampak to je bilo pa viška. Bila je sreda ko sem ravno imela prosti čas med poukom in pevskimi vajami (ja, takrat sem hodila na pevske vaje), ko je isto prišla do mene Neja in mi rekla. »Pridi malo z mano da ti nekaj pokažem.« Ker sem imela do pevskih vaj še dovolj časa sem odšla z Nejo. Zvlekla me je na stranišče in mi grozila itd. Takrat mi je bilo dovolj. Začela sem se jokati, hotela sem iti domov. Odtekla sem iz stranišča in takoj domov. Na žalost takrat moja sestrica ni bila veliko pametna in je takoj hitela mami povedat da je nisem pozdravila. Mama je vedela da je nekaj narobe. Prišla je do mene, povedala sem ji vse in me potolažila. Šli sva v šolo in se pogovorili. Takrat se je Neja celo opravičila in bilo je še celo nekaj bolje. Do danes…

Se nadaljuje. Lep pozdrav, Anaš.