Story time: prvič
5
i love dance
Živjo,
odločila sem, da bom tu pisala moje zgodbe iz življenja, ki so me naučile, kaj je pomembno v življenju.
No, pa dajmo.
Bilo je v mojem petem razredu. Sem gimnastičarka in to me veseli. Ko sem bila še na podružnični šoli smo imeli eno uro po malici en petnajstminutni odmor. Takrat smo šli ven ali v telovadnico. In jaz sem takrat skoraj vedno vadila. In to skupaj z mojo takratnjo prijateljico (BFF), ki je tudi trenirala ( treniralo je tudi veliko drugih sošolk ampak med odmori sva vadili samo jaz in bff). Ampak meni je šlo bolje kot njej in to je njo jezilo. Vedno ko ji ni šlo sem ji ponudila pomoč, pokazala predvaje in ji pomagala. A je bila še vedno zavistna tudi, ko sem ji pomagala osvojiti nekaj novega. Nad ginastikoso se navdušile tudi mlajše punce iz šole (tudi fantje) in jaz sem jim pomagala, da so lažje osvojili nove gibe. V to sem vlagala veliko truda, ker sem vedno želela postati učiteljica gimnastike. Bila sem močna zato mi ni bilo težko, koga dvigniti ali podobno. ( vedno je bila v bližini učiteljica športa, za vsak slučaj, ona je na nas pazila med odmorom). A napredovala sem tudi jaz,naučil,a sem se hoditi po rokah, ...In to je moji bff šlo na živce. Nehala je trenireati in mi težiti naj neham tudi jaz. A nisem, vsak odmor za kosilo in malico sem bila z njo potem pa med rekreativnim odmorom in podaljšanem varstvu z mlajšimi. In zdaj v sedmem razredu zmagujem na tekmovanjih. Ko sem šla na matično šolo sem prosila eno, ki je takrat prišla v peti razred naj še pomaga mlajšim. In vedno, ko z avtobusom pridem domov in so oni v popoldanskem varstvu jim še pomagam in jih z veseljem gledam. Konec mojega petega razreda sem vsem mlajšim puncam, ki so trenirale pri meni pomagala in imele so izvrsten nastop na zaključni prireditvi. Najino prijateljstvo z bff se je takrat končalo. A spoznala sem, da ne rabim takih ljudiv življenju. Dobila sem nove prijateljice. In te so prave. Vedno so me vesele, in veseli me njihov napredek.
Čebere to moja bivša bff naj ve da me ne moti da nisva več prijateljici, če pa to bere kakšna od punc ki so trenirale pri meni, naj ve da sem bila vedno vesela vsakega vašega še tako majhnega napredka, četudi samo preval.
Upam, da vam je bilo všeč in da sem komu pomagala.
odločila sem, da bom tu pisala moje zgodbe iz življenja, ki so me naučile, kaj je pomembno v življenju.
No, pa dajmo.
Bilo je v mojem petem razredu. Sem gimnastičarka in to me veseli. Ko sem bila še na podružnični šoli smo imeli eno uro po malici en petnajstminutni odmor. Takrat smo šli ven ali v telovadnico. In jaz sem takrat skoraj vedno vadila. In to skupaj z mojo takratnjo prijateljico (BFF), ki je tudi trenirala ( treniralo je tudi veliko drugih sošolk ampak med odmori sva vadili samo jaz in bff). Ampak meni je šlo bolje kot njej in to je njo jezilo. Vedno ko ji ni šlo sem ji ponudila pomoč, pokazala predvaje in ji pomagala. A je bila še vedno zavistna tudi, ko sem ji pomagala osvojiti nekaj novega. Nad ginastikoso se navdušile tudi mlajše punce iz šole (tudi fantje) in jaz sem jim pomagala, da so lažje osvojili nove gibe. V to sem vlagala veliko truda, ker sem vedno želela postati učiteljica gimnastike. Bila sem močna zato mi ni bilo težko, koga dvigniti ali podobno. ( vedno je bila v bližini učiteljica športa, za vsak slučaj, ona je na nas pazila med odmorom). A napredovala sem tudi jaz,naučil,a sem se hoditi po rokah, ...In to je moji bff šlo na živce. Nehala je trenireati in mi težiti naj neham tudi jaz. A nisem, vsak odmor za kosilo in malico sem bila z njo potem pa med rekreativnim odmorom in podaljšanem varstvu z mlajšimi. In zdaj v sedmem razredu zmagujem na tekmovanjih. Ko sem šla na matično šolo sem prosila eno, ki je takrat prišla v peti razred naj še pomaga mlajšim. In vedno, ko z avtobusom pridem domov in so oni v popoldanskem varstvu jim še pomagam in jih z veseljem gledam. Konec mojega petega razreda sem vsem mlajšim puncam, ki so trenirale pri meni pomagala in imele so izvrsten nastop na zaključni prireditvi. Najino prijateljstvo z bff se je takrat končalo. A spoznala sem, da ne rabim takih ljudiv življenju. Dobila sem nove prijateljice. In te so prave. Vedno so me vesele, in veseli me njihov napredek.
Čebere to moja bivša bff naj ve da me ne moti da nisva več prijateljici, če pa to bere kakšna od punc ki so trenirale pri meni, naj ve da sem bila vedno vesela vsakega vašega še tako majhnega napredka, četudi samo preval.
Upam, da vam je bilo všeč in da sem komu pomagala.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
SUPER!
0
Moj odgovor:
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
bahaha puki saj je lep,lahko si vesela da ...
pac wattt?
kak talent pa ti si amejzing:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::h