Oj pozdravljeni, upam, da lepo preživljate vikend. Danes sem dva bloga združila v enega saj sta oba dogodka malo krajša, upam, da vam je to vredu. Vesela bom vsehin, ki mi polepšajo dan. No, pa začnimo z tem blogom.

1.KO SEM SE TOTALNO OSRAMOTILA NA TELEVIZIJIR.I.P: V vrtcu so nekega dne oznanili, da bodo iz vsakega oddelka izbrali po enega otroka, ki bo na televiziji zastopal oddelek in odgovoril na preprosto vprašanje: "Katerega družinskega člana imaš najraje in zakaj"(kar se mene tiče se tega 5 letnih otrok ne bi smelo spraševati, ker bi bil lahko kateri od drugih sorodnikov prizadet). Seveda se nas je javilo več a je tovarišica po dolgem razmisleku odločila, da bom to jaz (zaradi vestnosti in velikega besednega zaklada). Seveda sem bila nad tem navdušena. No in tako so čez en teden v vrtec prišli snemalci, ki pa se jih nisem nič bala, prav tako me ni bilo strah kamer in javnega nastopanja (čudno ker zdaj zelo ne rada javno nastopam). Odšli smo v prazen kabinet, kjer je bila vsa oprema že postavljena, vsedla sem se na stol in pričeli smo snemati.. Šlo je nekako takole:
Novinar: "No mlada gospodična kako ti je ime in v kateri vrtec hodiš". Seveda sem na to odgovorila brez problema. Novinar:"Zdaj pa odgovori na vprašanje: Katerega družinskega člana imaš najraje in zakaj?"
Jaz: "Najraje imam mojo teto, ker mi pusti igrati igrice za velike otroke na njenem računalniku"
(kot, da je to najpomembnejša stvar na svetu). Ko sem tisti dan prišla domov sem bila zelo ponosna nase. Kasneje smo to skupaj gledali po televiziji, in ojoj sta se moja starša smejala. (mislim ja sej zdej je tudi meni smešno ampak takrat sem bila užaljena, češ da se norčujeta iz mene). Tisti dan od mene nista dobila poljubčka za lahko noč ker sta bila "poredna".


2. KO SEM SE TOTALNO OSRAMOTILA PRED !!!100 LJUDMI V ŽIVO!!!R.I.P: Torej en mesec po dogodku s televizijo, se je za nastop pred publiko pojavila nova priložnost, ki sem jo takoj sprejela. Učiteljica se je zmenila z nekimi umetniki, da bomo v njihov atelje postavili naše slike. Nato pa bo iz vsakega razreda en otrok predstavil navdih za slike, ki jih je risal njihov oddelek (in ki bodo rastavljene tam). Naš oddelek je na razstavo postavil, risbe starih fotoaparatov, ki smo jih risali na dan, ko nam je neka profesionalna fotograferka prišla predstaviti to napravo. In jaz sem morala o tem povedati kakšen stavek ali dva. Ki sem si jih pripravila že za vnaprej. No in kmalu pride tisti dan, vsi smo v ateljeju in okoli mene je okoli 100 ljudi, ki me gledajo z velikimi očmi. Jaz pa se ne pustim motiti, stopim na "oder" in rečem: "Nam je ena prijazna teta pokazala stare fotoaparate, ki so bili ful zanimivi. In so izgledali ko ene harmonike". No in takrat je cela dvorana bruhnila v smeh. In kaj sem storila jaz, ja to kar bi storil vsak 5 letnik stekel dol z odra in šel jokat k mami, da so vsi "zlobni ker se norčujejo".


Upam, da vam je bil današnji blog všeč
Rada vas imam, lp pač.ena.punca