*b*“To pa ni zate” – ja, pa je.*b*

Kolikokrat si že slišal: “To ni tvoj stil.” “To ni tvoja scena.” “To ni tvoja stvar.”

Ja, no, hvala za mnenje, ampak kdo je rekel, da se bom držala nekih pravil? Če nekaj hočem, si to vzamem. Če nekaj hočem poskusiti, to poskusim. Življenje je prekratko, da bi se ujemala v okvirje, ki jih je nekdo drug narisal zame.

Rock ‘n’ roll v glavi, Y2K na sebi, ampak… vse po moje.

Ljudje me pogosto spravljajo v predalčke. “Okej, ti si tista rock ‘n’ roll punca, Y2K estetika, koncerti, road tripi…” Ja, to vse drži. Ampak a to pomeni, da ne morem nekega dne obleči nekaj čisto drugega? Da ne morem en večer preplesati na čisti pop in drugi večer kričati na koncertu punk banda?

Ne prenesem ljudi, ki mislijo, da moraš biti samo eno stvar. Ne. Lahko sem vse. Lahko sem grunge, lahko sem girly, lahko sem punk, lahko sem umetniška duša, lahko sem divja, lahko sem mirna. Lahko sem karkoli hočem.

“Ne moreš tega narediti” – pazi, zdaj bom.

Če mi rečeš, da nečesa ne morem ali ne smem, si ravnokar zapečatil svojo usodo – zdaj bom to definitivno naredila. To je pravilo. Če mi rečeš, da ne znam nekaj igrati na kitaro, bom v enem tednu osvojila akorde. Če mi rečeš, da se ne bi mogla znajti na motorju, bom še isti mesec dobila vozniško.

Ne zato, ker imam nekaj za dokazovati drugim – ampak ker nočem, da mi kdorkoli omejuje svet.

Bodi to, kar hočeš biti, ne to, kar pričakujejo drugi.

Nihče ne piše pravil zate. Nihče ne odloča, kakšen bo tvoj stil, kaj boš počel, kje se boš našel. Svet je poln ljudi, ki se bojijo stopiti iz svoje cone udobja – ampak to ni moj problem. Jaz bom vedno tista, ki bo naredila korak več, ki bo preizkusila nekaj novega, ki bo živela po svoje.

Ker na koncu dneva, ko pogledam nazaj, hočem vedeti, da sem živela res zase.

Torej, naslednjič, ko ti nekdo reče “to pa ni zate”, samo nasmehni se in reci: “Pazi zdaj.”