Pozdravljeni!
To je moj prvi blog, v katerem vam bom razlagala snov in prva snov bodo STAVČNI ČLENI, ki se jih učite oziroma se jih še boste v sedmem razredu OŠ. To lahko gledate vsi: ponavljate, utrdite, se kaj naučite, tudi tisti, ki še niste vzemali te snovi, vam bo prišla prav!
1. Prvo bomo šli skozi ponavljanje nekih osnov, ki so pomembne za razumevanje stavčnih členov.
SKLONI:
Imamo šest sklonov, ki bi jih morali že znati. Brez tega ne gre!

IMENOVALNIK-Kdo ali kaj?
RODILNIK-Koga ali česa?
DAJALNIK-Komu ali čemu?
RODILNIK-Koga ali kaj
MESTNIk-O kom ali o čem?
ORODNIK-S kom ali s čim?

Znamo to? Pomagaj si, da na koncu dodaš na primer: Kdo ali kaj je tukaj? Babica. Koga ali česa ni tukaj? Babice Komu ali čemu dam darilo? Babici Koga ali kaj tožim? Babico O kom ali o čem govorim? O babici S kom ali s čim grem na sprehod? Z babico

To si seveda lahko tudi sami izmislite, le glejte da bo smiselno. Pri sklanjanju bodite pozorni tudi kako pravilno sklanjamo.

Zdaj, bomo povedali še kaj je razlika med povdjo in stavkom oziroma kaj to sploh je.
POVED je zaključena enota iz povezanih besed. Ima določen pomen in se začne z veliko začetnico in konča s končnim ločilom. (Pika, vprašaj, klicaj in tri pikice)
Besede okrog glagola v OSEBNI GLAGOLSKI OBLIKI, pa sestavljajo stavek.

Še vep kaj je osebna in kaj neosebna glagolska oblika?
OSEBNA GLAGOLSKA OBLIKA je navaden glagol, kot ga običajno vidimo. NEOSEBNO GLAGOLSKO OBLIKO, pa delimo na dve vrsti: NAMENILNIK in NEDOLOČNIK.
Namenilnik je, ko najdemo glagol premikanja npr: Grem ZAPRET vrata. In se vedno konča na T ali Č.
Nedoločnik pa je, ko tega glagola ni in se na koncu konča s TI ali ČI: Ne moram PRENESTI/PRENAŠATI takega hrupa.

No in če se v povedi pojavi več glagolov v OSEBNI GLAGOLSKI OBLIKI (plavam, tečem, hodim, pleza, skakajo) ima poved več stavkov. Torej le preštej koliko glagolov v osebni glagolski obliki je noter.
Primer:

Takrat Luna prečka Zemljino senco in lahko vidimo, kako senca počasi zakriva Luno.

KOliko stavkov ste našli? Pravilni odgovor je tri.
Katere glagole v Os. gl. obliki ste našli? Prečka, vidimo, zakriva.
Toliko kot je gl. v os. gl. obliki, je torej tudi stavkov.
Super!

Povedi, ki je le iz enega stavka rečemo ENOSTAVČNA POVED, poved iz več stavkov (2 ali več) oa VEČSTAVČNA POVED.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Zdaj pa dragi moji: K stavčnim členom!
Poznamo 4 vrste stavčnih členov, nekatere pa lahko kasneje delimo še na podvrste.
Jemali bomo enega za drugim in vedno uporabljali isto poved: Med poletnimi počitnicami, nam je društvo nepričakovano pripravilo zanimive aktivnosti.

1. stavčni člen: POVEDEK
Poglejmo si prvo teorijo.

POVEDEK je tisti stavčni člen, ki ga moramo pri analizi stavčnih členov v povedi VEDNO PODČRTATI PRVEGA.
Prinaša nam podatke o tem, kaj kdo dela, kaj se z njim dogaja oziroma v kakšnem stanju je.
Povedek podčrtamo z vijugasto črto in krajšava za povedek je: pov.

Ko povedek izpišemo, nastane GLAGOL. POvedek, so le glagoli v osebni glagolski obliki!
V tej povedi:

Med poletnimi počitnicami, nam je društvo nepričakovano pripravilo zanimive aktivnosti.

Je povedek kje? Tako je: je pripravilo. POdčrtamo z vijugasto črto.
NAM ni povedek-je osebni zaimek, ki ga obravnavamo kot drug stavčni člen!! Pazite, da vedno pregledate, če ste spregledali besedico kot je JE, saj ta ne leži vedno ob drugem delu povedka, ampak lahko tako nekaj besed pred, kot nekaj besed zadaj. Take so lako še besedice: sem, si, je, sva, sta, sta v 3 osebi, smo, ste so.
Ponekod, pa te besedice ni.

Super, gre? To morate vedno narediti prvo, ker če ne ne morate delati!

2. stavčni člen: OSEBEK
POglejmo si spet teorijo:
Osebek je stavčni člen, ki nam pove KDO ali KAj je tisti, tisto, ki nekaj dela ali se z njim nekaj dogaja. Osebek podčrtamo z eno ravno črto. PO osebku se vprašamo: KDO ali KAJ + povedek. (zato je tako pomembno, da prvo izpišemo povedek)

Praktični primer:

Med poletnimi počitnicami, nam je društvo nepričakovano pripravilo zanimive aktivnosti.

Povedek (je pripravilo), imamo že porabljen. Zdaj najdimo osebek. Da najdemo pravilni odgovor, se rabimo spraševati po vprašalnicah v imenovalniku (kdo ali kaj) plus povedek (je pripravilo): Kdo ali kaj je pripravilo?
Kaj bi dali kot odgovor? Društvo? POtem imimate prav, bravo!
Osebek je samostalnik v imenovalniku (če bi pretvorili v besedne vrste)

Okeejjjjj,super, pejmo naprej.

3. stavčni člen: PREDMET
Spet teorija:
Predmet je tisti stavčni člen, po katerem se vprašamo z vprašalnicami od drugega do šestega sklona (torej vse razen imenovalnika, ki ga imamo za osebek) Podčrtamo ga z dvema ravnima črtama in pod njega napišemo številko ali krajšavo sklona.

Okej, praktika:

Med poletnimi počitnicami, nam je društvo nepričakovano pripravilo zanimive aktivnosti.

Imasmo porabljen povedek in osebek, vprašajmo se, da dobimo predmet. Da ne bi kaj zgrešili, se bomo povprašali po vseh sklanjatvah:
KOGA ALI ČESA je pripravilo? - ne gre
KOMU ALI ČEMU je pripravilo- nam - torej nam podčrtamo z dvema avnima črtama in spodaj napišemo 3. ali daj.
KOGA ALI KAJ je pripravilo - zanimive aktivnosti - še en predmet! Podčrtaj ga z dveam ravnima črtama in spodqaj zapiši 4. ali tož.
(O) KOMU ALI (O) ČEMU je pripravilo? - ne bo šlo
(S) KOM ALI (S) ČIM je pripravilo? - tudi ne gre
Torej, dobili smo dva predmeta! Super, pejmo naprej!

4. stavčni člen: PRISLOVNO DOLOČILO
Prvič: ne mi tega mešati s prislovom-tisto je besedna vrsta!
Drugič: Poznamo 4 prislovna določila-Prislovno določilo časa, načina, kraja in vzroka.
Teorija:
PRISLOVNO DOLOČILO KRAJA: po njem se vprašamo KJE, KAM, OD KOD, DO KOD + POVEDEK. Od kje in do kje NI PRAVILNO, kajti zato imamo lep izraz-od kod in do kod! To je stavčni člen, ki nam pove, kje se nekaj dogaja.
PRISLOVNO DOLOČILO ČASA: po njem se vprašamo KDAJ; KOLIKO ČASA + POVEDEK. To je tisti stavčni člen, ki nam pove podatke o času.
PRISLOVNO DOLOČILO VZROKA: po njem se vprašamo: ZAKAJ * POVEDEK. To je tisti stavčni člen, ki nam pove vzrok nečesa.
PRISLOVNO DOLOČILO NAČINA: po njem se vprašamo KAKO * POVEDEK. To je tisti stavčni člen, ki nam pove o načinu nekega dogakjanja.

VSA PRISLOVNA DOLOČILA podčrtamo s poševnimi črtami /////////////// in spodaj napišemo krajšavo PRISLOVNEGA DOLOČILA. (ke jih je več)

1. - p.d.k.
2. - p.d.č.
3. - p.d.v.
4. - p.d.n.

Kakšno besedo bi lahko pripisali predmetu in prislovnemu določilu, VEDNO; VEDNO IMA PREDNOST PRISLOVNO DOLOČILO!!!!
Če stojita dva različna prislovna določila en za drugim, črtice obrnemo v drugo smer, da se razbere kje je meja.

Primer:
Med poletnimi počitnicami, nam je društvo nepričakovano pripravilo zanimive aktivnosti.

Se gremo kar spraševat po vprašalncah.
ČASA-Po vprašalnici kdaj, lahko pridemo do odgovora-POLETI-dobili smo prvo prislovno določilo (časa)
KRAJA-se vprašamo-ne najdemo
VZROKA-Zakaj je pripravilo?-ni odgovora
NAČINA-Kako je pripravilo-NEPRIČAKOVANO-Bravo!!!

Dobili smo še dva stavčna člena!!!!
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Zdaj pa: mogoče vas mede: kje je samostalnik, pridevnik....
MOrate vedeti, da BESEDNE VRSTE in STAVČNI ČLENI niso isto. V navodilih vedno jasno mora pisati, kaj potrebujete iskati in samostalnik sem omenjala le zaradi sklonov. Pri stavčnih členih tega NI.

Pa še naprimer o, s, z , na, ob, pred, in podobne besedice, moramo dati zraven stavčnega člena s katerim paše, saj ne sme na koncu ostati nič!!
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tako, prosim povejte, kako vam je šlo, kako se vam je zdelo, kaj naj še napišem, dodam in kaj naj naredim naslednjič!
Lep pozdrav in uživajte!
Sweet Dreams