Hej!
Ponedeljek je čas za nov del bloga. Danes bom govorili o *b* obiskovanje različnih ustanov na vozičku*b* .
Invalidi nimamo tako velike izbire aktivnosti. Prva stvar, ki jo doma pogledamo ob obisku novega kraja je prilagojenost. Vedeti moramo, če imajo dvigalo(več nadstropij) oziroma klančino. Imam tudi nekaj slabih izkušenj. Predstavila bom tri take dogodke.
1. Ko sem bila manjša sem bila navdušena nad risanko Heidi. Imela sem rada planine. Enkrat smo šolo šli v Mestni Muzej v Kamniku. Veselila sem, da bom lahko šla na razstavo o Veliki Planini. Ko smo končali z delavnicami, sem hotela iti do tiste razstave. Naša vodička po muzejo je prišla do mene in mi povedala, da je razstava v drugem nadstropju in stavba nima dvigala. Bila sem vidno razočarana. Gospa je bila prinesla knjigo o Veliki Planini in mi razlagala o planšarjih. Po tem sem bila boljše volje.
2. Moji sošolci so bili na obisku pri Pahorju. Ko so se vračali iz palače, se je pokvarilo dvigalo. Zgodba se je nadaljuje kot akcijska komedija. Vpleteni so bili tudi gasilci.
3. Letos februarja sem se odločila, da bi šla v kino. Izbrala sem si film Gajin svet 2 Predvajal se le še v Ljubljanskem Koloseju. Ko sem prišla tja sem šla do dvigala. Sto let sem čakala zunaj na mrazu. Ugotovili so, da dvigalo ne dela in so ga poskusili popraviti. Ni jim uspelo ga popraviti. Nek mladenič me je nato odpeljal do dvigala za dostave. Nato mimo garderob zaposlenih in na koncu skozi pult s kokicami. To ni bilo prvič, da sem šla v ta kino in potem na koncu mimo pokovke, ne pa naravnost skozi glavni vhod.
Zdi se mi pomembno, da so muzeji, kino dvorane in nazadnje tudi precedniška palača prilagojeni invalidom. Imeti bi morali tudi opremo, ki je redno servisirana, ne pa da ugotovijo da ne dela, ko jo nekdo potrebuje.
+++++++++++++++++
VITICA:purple_heart: