Nasvet glede staršev, prosim
0
Hojla.
Že kar nekaj časa nazaj sem come-outala mojim staršem in oba sta rekla, da sta s tem čisto v redu ( sem lezbijka ). Ampak vedno ko samo tko mimogrede pridemo na temo LGBTQ in moje seksualnosti, oba ratata ful awkard in mi gre že na živce. Mami rata zelo nerodna in me skoraj vedno vpraša, če sem ziher da mi niso všeč fantje, ati pa reče prav homofobične stvari ( npr. '' Vaši vrsti ljudi tega, da ste gej res ni treba nam skoz v faco tlačit '' ... ). Ne vem, kako naj se z njima o tem pogovorim, ter jima povem, da me to moti. A ma kdo kakšen nasvet?
Že kar nekaj časa nazaj sem come-outala mojim staršem in oba sta rekla, da sta s tem čisto v redu ( sem lezbijka ). Ampak vedno ko samo tko mimogrede pridemo na temo LGBTQ in moje seksualnosti, oba ratata ful awkard in mi gre že na živce. Mami rata zelo nerodna in me skoraj vedno vpraša, če sem ziher da mi niso všeč fantje, ati pa reče prav homofobične stvari ( npr. '' Vaši vrsti ljudi tega, da ste gej res ni treba nam skoz v faco tlačit '' ... ). Ne vem, kako naj se z njima o tem pogovorim, ter jima povem, da me to moti. A ma kdo kakšen nasvet?
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To vsekakor ni lahka stvar in moraš tudi njih malo razumeti. Tvoji starši so verjetno odraščali še v času, ko je bilo sam omenitit o ceu hudič. Da ne rečem, da je še zmeraj v *b*velikih*b* koncih sveta. Moraš jih tudi ti razumet, da pač, o tem ne želita govorit.
Sicer, sta rekla rekla, da sta sprejela to. Ampak imata pa še zmeraj upanje, da bo njuna hčerkica bila (pa rečmo zdej temu tko no) "normalna". Tega ne smeš staršem zamerit. Težko se jima je sprijaznit s tem. Ker sta pač imela nekakšno pričakovanje od tebe.
To, da oče reče, da jim ni treba to skos v faco tlačit, prav. Pa pač tega ne počni :) Jasno se vidi, da ga to moti. Moraš spoštovati tudi ti njegove poglede na to.
Se pač s svojimi starši ne pogovarjaj o LGBTQ+ zadevah. Je težko, ampak tako je. Jaz se tudi s svojimi starši ravno ne moram pogovarjat o določenih stvareh, pa kaj potem. Se pač o tem ne pogovarjamo. Zato pa imamo prijatelje, s katerimi se o tem lahko pogovarjamo.
Ko boš domov pripeljala punco, bosta pač drugače gledala na to. Začeka bo verjetno še veliko opazkov in pripomb, ampak s časoma se bosta navadla. Takšne stvari se počasi spreminjajo.
Sicer, sta rekla rekla, da sta sprejela to. Ampak imata pa še zmeraj upanje, da bo njuna hčerkica bila (pa rečmo zdej temu tko no) "normalna". Tega ne smeš staršem zamerit. Težko se jima je sprijaznit s tem. Ker sta pač imela nekakšno pričakovanje od tebe.
To, da oče reče, da jim ni treba to skos v faco tlačit, prav. Pa pač tega ne počni :) Jasno se vidi, da ga to moti. Moraš spoštovati tudi ti njegove poglede na to.
Se pač s svojimi starši ne pogovarjaj o LGBTQ+ zadevah. Je težko, ampak tako je. Jaz se tudi s svojimi starši ravno ne moram pogovarjat o določenih stvareh, pa kaj potem. Se pač o tem ne pogovarjamo. Zato pa imamo prijatelje, s katerimi se o tem lahko pogovarjamo.
Ko boš domov pripeljala punco, bosta pač drugače gledala na to. Začeka bo verjetno še veliko opazkov in pripomb, ampak s časoma se bosta navadla. Takšne stvari se počasi spreminjajo.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hejla:)
Kar se tiče tvoje mame, pomoje ji ne moreš preveč zamerit. Rada te ima in te sprejema, malo se še ima težave prilagajati, ampak se trudi. Slej ko prej bo ugotovila, da to zate ni samo "faza".
Kar pa se tiče tvojega atija, pa ti predlagam, da ko ti naslednjič kaj podobnega reče, poveš, da pač si ponosna na to kar si in, da se ne boš trudila tega prikriti.
Razumem, da ljudem lahko postane nadležno, kadar je lgbt vse kar neka oseba želi govoriti o, ampak odkrit pogovor o tej tem je čisto normalen, če pa se z očetom res ne najdeta na tej temi, pa nič hudega, saj se lahko pogovarjata tudi o čem drugem:)
Kar se tiče tvoje mame, pomoje ji ne moreš preveč zamerit. Rada te ima in te sprejema, malo se še ima težave prilagajati, ampak se trudi. Slej ko prej bo ugotovila, da to zate ni samo "faza".
Kar pa se tiče tvojega atija, pa ti predlagam, da ko ti naslednjič kaj podobnega reče, poveš, da pač si ponosna na to kar si in, da se ne boš trudila tega prikriti.
Razumem, da ljudem lahko postane nadležno, kadar je lgbt vse kar neka oseba želi govoriti o, ampak odkrit pogovor o tej tem je čisto normalen, če pa se z očetom res ne najdeta na tej temi, pa nič hudega, saj se lahko pogovarjata tudi o čem drugem:)
2
Moj odgovor:
Sram me je
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Stiska in ne znam se odpreti ljudem
Zadnje čase doživljam zelo veliko stisko zarafi pritiska v šoli saj mi nič več ne gre zato so thdi moji treningi odbojke slabši. problem je ker vedno ko se poskušam pogovoriti z ljudmi o mojih čutvih se potem počutim zelo ashamed in me je sram in to obžalujem. zgodilo se je, da sem se zelo slabo počutila na treingu odbojke in je to trener opazil in me vprašal kaj je. vsedla sem se in se z njim pogovarjala in mi je svetoval in pomagal in zdaj se počutim cel čas sramotno pred njim. zahvalila sem se mu 3x a vseeno me je sram in ne vem zakaj samo čudno je, zvija me v trebuhu ker sem mu to povedala. ne vem kako se naj soočim z njim. odbojko treniram zdaj drugo leto in dejansko nikoli nisem izvedela kdaj ima rojstni dan tako da kak je normalen način da vprašam kdaj ma rojstni dan ko bom na samem z njim da se mu zahvalim nekako?
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(38)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(57)
Nič posebnega , že vse vem.
(20)



Pilov forum