Pozdravljeni, naj se vam predstavim sem Karla - Karla Izliv. Moj oče je Španec, mama pa Slovenka. Sem edinka in včasih je to malo dolgočasno. A vse sošolke, ki imajo kakšne sorojence pravijo, da naj bom srečna. Sem bleda, imam rjave lase in sivo - modre oči. Glede na moje sošolke sem majhna, okoli meter in pol in obiskujem osmi razred. Hodim v glasbeno šolo, kjer se učim igrati kitaro (tako kot se jo je moj očka). Prav tako se učim španskih plesov, pri katerih so mi najbolj všeč obleke. Drugače mi gre v šoli dokaj dobro. Sem odličnjakinja, ne maram naravoslovja, rada pa imam matematiko in slovenščino. Slovenščino obožujem, še posebaj ko v šoli pišemo domišlijske spise. Imam preveč idej, tako da še doma kdaj kaj napišem. A ta zgodba govori o - "čakaj sedaj se počutim kot da pišem dnevnik. Mah saj je v redu." -No ta zgodba govori o tem ( dramatičen premor ) kako sem nekega dne izgubila ves navdih. Slaba novica (mogoče za vas ne, a zame je to šok), a vse kar sem se domislila sem izvlekla iz neke knjige , ki sem jo prebrala. A kot, da nimam sreče...