Pisalnica
hej hoj!!:blush:
zdaj sem pa konec z ocenami in bom imela vrjentno zdej več časa za pisanje tega:heartpulse:
torej:
____________________________
jah, bila je prvo sreča. zelo velika sreča. priznam, še en dan po tem sem kar poskakovala:blush: toda nikomur še nisem povedala:relieved: imela sem eno tako manjšo skrivnnost...:sweat_smile: naslednji dan me je poklical. malo sva se pogovarjala o taboru in o tem, od kdaj sva si všeč. potem pa je prišel naslednji dan. priznam da sem bila še zmerja zelo vesela, toda pojavile so se tudi negativne misli. razmišljala sem, kaj bo potem, ko me bo pustil?? bila bom tako žalostna sem razmišljala... in malo me je tudi skrbelo kako bo šlo vse skupaj, saj še nikoli nisem imela fanta. kaj če me bo želel poljubiti?? nevem če sem pripravljena... no in v petek sva se dobila. bila sem tako živčna, skoraj sem umrla. dobila sva se tam kot vedno, na ploščadi. igrala sva odbojko, tako kot vedno. pravzaprav ni bilo kaj drugače kot po navadi. igrala sva odbojko in se pogovarjala, mogoče sva se le malo bolj zaljubljeno gledala. potem ko sva se poslavljala se niti objela nisva. iskreno, oddahnila sem si malo. pa ne, da ne bi želela njegovega objema, samo pač živčna sem bila. ko sem prišla domov mi je napisal: "aja, pa kaj misliš?" "when shall we kiss?" (ja, pra ste prebrali. točno tako kot tu piše. po angleško.) "it is kinda obvious we should". i was like... brez besed. že tko sm bla živčna že za objem, pol pa še to?? napisala sem: "when the time comes... maybe we should hug first <3" odpisal je: "fair point. i meant to at least hug you today, but hadd too much time and forgot:)" odpisala sem: "its okay... good night :)" napisu je še: "good night <3"
to pa tudi ni bila največja stvar tega dne- zvečer sem povedala tudi mami za to da sva skupi. bilo je zelo čudno. rekla je kako to misliš da sta skupi?? rekla sem da sva par. potem je začela govoriti da je 12 let čisto prezgodaj za to, in naj ne naredim česa, kar bi potem obžalovala. nisem točno vedela o čem govori, toda ni odobravala tega. ni pa tudi rekla da ne smeva biti skupaj.
torej, to je bil še dodaten razlog za moje negativno razmišljanje, v moji glavi je nastajala zmešnjava. taka velika. razmišljala sem: kako bo to šlo, kaj če še nisva dovolj stara, polub, kaj bojo rekli drugi, kaj če še nisem pripravljena. toda hvala bogu je bil pred vrati vikend in sem si lahko malo zbistrila glavo.
________________________
uff, kr dolg del lol:sweat_smile::joy:
a veste kok je čudn pisat o svojih občutkih, k sm jih občutila tko več k en let nazaj... pa se še vsega tok dobro spomnim!
upam da vam je bilo ušeč:kissing_heart::hugging:
zdaj sem pa konec z ocenami in bom imela vrjentno zdej več časa za pisanje tega:heartpulse:
torej:
____________________________
jah, bila je prvo sreča. zelo velika sreča. priznam, še en dan po tem sem kar poskakovala:blush: toda nikomur še nisem povedala:relieved: imela sem eno tako manjšo skrivnnost...:sweat_smile: naslednji dan me je poklical. malo sva se pogovarjala o taboru in o tem, od kdaj sva si všeč. potem pa je prišel naslednji dan. priznam da sem bila še zmerja zelo vesela, toda pojavile so se tudi negativne misli. razmišljala sem, kaj bo potem, ko me bo pustil?? bila bom tako žalostna sem razmišljala... in malo me je tudi skrbelo kako bo šlo vse skupaj, saj še nikoli nisem imela fanta. kaj če me bo želel poljubiti?? nevem če sem pripravljena... no in v petek sva se dobila. bila sem tako živčna, skoraj sem umrla. dobila sva se tam kot vedno, na ploščadi. igrala sva odbojko, tako kot vedno. pravzaprav ni bilo kaj drugače kot po navadi. igrala sva odbojko in se pogovarjala, mogoče sva se le malo bolj zaljubljeno gledala. potem ko sva se poslavljala se niti objela nisva. iskreno, oddahnila sem si malo. pa ne, da ne bi želela njegovega objema, samo pač živčna sem bila. ko sem prišla domov mi je napisal: "aja, pa kaj misliš?" "when shall we kiss?" (ja, pra ste prebrali. točno tako kot tu piše. po angleško.) "it is kinda obvious we should". i was like... brez besed. že tko sm bla živčna že za objem, pol pa še to?? napisala sem: "when the time comes... maybe we should hug first <3" odpisal je: "fair point. i meant to at least hug you today, but hadd too much time and forgot:)" odpisala sem: "its okay... good night :)" napisu je še: "good night <3"
to pa tudi ni bila največja stvar tega dne- zvečer sem povedala tudi mami za to da sva skupi. bilo je zelo čudno. rekla je kako to misliš da sta skupi?? rekla sem da sva par. potem je začela govoriti da je 12 let čisto prezgodaj za to, in naj ne naredim česa, kar bi potem obžalovala. nisem točno vedela o čem govori, toda ni odobravala tega. ni pa tudi rekla da ne smeva biti skupaj.
torej, to je bil še dodaten razlog za moje negativno razmišljanje, v moji glavi je nastajala zmešnjava. taka velika. razmišljala sem: kako bo to šlo, kaj če še nisva dovolj stara, polub, kaj bojo rekli drugi, kaj če še nisem pripravljena. toda hvala bogu je bil pred vrati vikend in sem si lahko malo zbistrila glavo.
________________________
uff, kr dolg del lol:sweat_smile::joy:
a veste kok je čudn pisat o svojih občutkih, k sm jih občutila tko več k en let nazaj... pa se še vsega tok dobro spomnim!
upam da vam je bilo ušeč:kissing_heart::hugging:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful dobr! je pa res myb mau hitr, sam js veš ko je pravi moment baje, tko da,... pač full dobr. love itt (and you + you bf (myb ex? (nsn)))
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super, da imaš dober spomin za čustva.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super<33
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
vrhunsko tk k vedno:heart::hugging:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
res dobr:heart_eyes:
upam da se to leto bolj počutš:upside_down:
upam da se to leto bolj počutš:upside_down:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
O, uau, res fajna zgodba.. :heart_eyes::cupid:
1
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
