Torej, to je moja nova zgodba, s čudnim naslovom vem:sweat_smile:. Idejo sem dobila, ko sem videla eno sliko torej zgodba je upam, da še kar v redu samo ni mišljena ne vem kako resno, meni je bolj za hec:relaxed:. Drugače pa bo tudi z zgodbo Življenje ni posejano z rožicami čeprav ti je ime Rose nadaljevala. Upam, da vam bo všeč in lep pozdrav:heart:.
KREKERJI Z MARMELADO Z DODATKOM BUŠK PROSIM 1/2
Vse je bilo mirno, z velikim poudarkom na je bilo, kajti kaj kmalu bo vstala Zofka in ugotovila grozno novico. Ampak za zdaj svet še uživa v tišini ptički žgolijo, vetrc nalahno pihlja od nekod je prilezel vonj po beli kavi in rogljičkih, mmm rogljički. A ta idila se bo porušila oziroma, se je že po stopnicah prileti Zofka, ki poje zmagoslavno pesem, ki si jo je zmislila popolnoma sama (nekaj v stilu najboljša sem, je, je, je) ter odpira hladilnik, da si postreže z brusnično marmelado, ki gre neznano kam vedno, kadar mame in očeta ni doma, kar je skoraj vedno saj sta zjutraj oba v službi. Zofka z vajenim gibom seže, ko ugotovi, da čakajte to zmanjkalo jo je popolnoma zmanjkalo niti pikice več je ni. Groza in strah, vendar pa Zofka točno ve kaj mora narediti: sklicati krizni sestanek. Steče ven in parkrat tako strese z zvoncem, da se bo ziher slišalo do sosedove hiše, če ne že do Avstralije (Zofka sicer ne ve, kje je to ampak je najverjetneje nekje daleč, če moraš tja z letalom in so skos obrnjeni na glavo, opa zašli smo s teme dovolj o tem). Zofka zleze v svojo hiško na drevesu in čaka, prva prihiti njena soseda Zala, logično Zofka meni, da bi šlo hitreje čez živo mejo a kaj, ko je Zala vedno tako zala, da se ne sme umazati. Zofki se to ne zdi nič posebnega tako ali tako bi morala prit, ker jo čuva veliko bolj se razveseli, ko zasliši zvok stare gare, z ponosno lastnico Zojo in pretresano sovoznico Zarjo. Zofka je zadovoljna srečanje 4Z1M se lahko začne. Torej naj vam na hitro pojasnim 4Z je tukaj, ker imajo vsa štiri dekleta ime na Z, 1M pa zato, ker je tukaj motor, če mu lahko rečemo motor. Zarja meni, da je to navaden moped ampak ni važno pomen je isti. ,, No kakšen problem imamo pa…'' Zala niti stavka ne more dokončati, ko Zofka že zavpije: ,, ZMANJKALO je brusnične marmelade!!''. Dekleta se spogledajo med sabo vendar so navajene na take krizne sestanke, ki se načeloma hitro in preprosto končajo. Seveda ima Zarja preprosto rešitev v trgovin naj gre ponj, izi ampak ne tokrat ne bo šlo tako lahko. Stvar z brusnično marmelado je ta, da se najboljšo, da dobiti samo pri kmetici Didi in nikjer drugje, Zarja pa tega ne ve, ker brusnic ne je. Zofka je že na robu drugega izbruha, ko Zoja reši celotno zadevo z eno samo besedo, ok ne sam eno ampak s tremi: pa pejmo tja. Zofki se zdi to genialna ideja Zali malo manj, Zarja pa je našla polno lukenj v načrtu, kot po navadi ampak se še preden se zaveda, že stiska na mopedu/motorju kakor želite, ki hiti proti kmetiji Didi. Vendar se lahko vsaj tolaži, da bodo hitro tam vendar pa so ti upi tudi porušeni, ko Zoja samozavestno zavije v gozd. ,, Ja kaj pa se greš?!'' ji ude iz ust. ,,Ma, kva se sekiraš samo po lepši potki grem, da se izognem kifeljcem'' ji odvrne Zoja, kajti prav dobro ve, da je njen motorček preobremenjen z dvema osebama preveč ter, da se majhnih otrok nikoli ne prevaža tako kot se zdajle Zofka. Še preden pa bi lahko kdorkoli kaj pripomni pa se oglasi Zofka:,, Jaz mam rada rogljičke, zakaj gremo okoli?''. Razprava je s tem končana saj se sliši le še ropotanje mopeda, mulajoče se zvoke Zarje, ter razlage, da kifeljci v tem primeru niso okusni. Vendar pa gozdna pot postaja vse bolj, metajoča zadnjice v zrak ter nelagodje Zarje se stopnjuje poleg tega pa je Zofki že malo slabo, zato odredi krizni postanek. Zarja jezno gleda Zojo, ki medtem motovili:,, Pomirte, se pot bo kmal lepa in ravna to je sam en zoprn del, no.''. Medtem, ko se dekleta prepirajo pa se Zofka odpravi raziskovati pot naprej. Zala že hoče odpret usta, ko se razleže vesel krik: ,, Glejte ta kul spust, stavm, da bi šla lahk po njem 1050 na uro!''. Med pošiljanjem jeznih pogledov Zoji vse odtečejo tja, razen Zale, ki se trudi, da si ne umaže čevljev. Zofka ni preveč pretiravala to je res en strm klanec, ki ga odlikujejo še druge prvine: najbolj možni ostri ovinki, vsepovsod je polno grušča, da ti ja spodrsne ter še veje za povrhu, da lahko odletiš čez njih ter seveda obvezen dodatek blata. ,, To je torej ta peklenski spust, o katerem se hvalisajo vsi fantje, da so ga zvozil.'' Zoja je videti navdušena isto, kot Zofka. Zala in Zarja pa samo nemo stojita, ko Zarja pripomni: ,,okej konc gremo domov!''. ,,Se hecaš nikakor ne spustila se bom dol po tem spustu pa, če se na glavo obrneš!'' sikne Zoja in samozavestno odide proti mopedu, Zofka bi skočila za njo, če je Zala in Zarja ne bi zagrabili. Kmalu se prikaže se Zoja, ki na svojem mopedu izgleda najbolj samozavestno na svetu, kot junak, ki se podaja v boj, ki ve, da ga ne bo preživel pravzaprav za tri sekunde izgleda tako veličastno, da vsi obmolknejo.