18. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/objava/a-lost-vampire-18-poglavje
19. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/objava/a-lost-vampire
20. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/objava/a-lost-vampire-1
21. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/objava/a-lost-vampire-2


22. Poglavje: ODHOD Z TEŽAVO

~ROSE~

Pospravljanje… Moje najtežje opravilo! Ko sem še bila na akademiji sem imela sobo kakor 'svinjak' tako mi je vsaj Lisa rekla. Ona je vedno znala vse urediti in pospraviti! Jaz pa… Vse uničiti in razmetati! Kyle in Nathan sta se že vrnila iz jutranjega zajtrka, ko sem še jaz pospravljala… »Koliko vidim ti ne bi bila za čistilko!« Fanta planeta v smeh in mi priskočita na pomoč. »Haha, prijazno!« Nathan me hudomušno pogleda. Sram me je pred njim ker me je pred kako uro videl golo… A upam da bo to ostala zgodovina! Končno nam je uspelo še spakirati moje stvari! Odpravimo se ven iz hotela in hodimo. »Kam smo pa sedaj namenjeni?«
»Koliko sem načrtoval sem razmišljal da bi našli novo legendo… A ne vemo kjer je… Tako da bomo po vsej verjetnosti hodili za nosom!« To definitivno ni dobra ideja! Takoj odkimam in vzamem v roke občinski zemljevid, ki sem ga slučajno našla v bundi svoje žrtve. Odprem ga in gledam. Vem da je to neumno ker ne vem kam moramo. Sedaj se komaj zavem da je težko najti legende! Lahko bi bila kjer koli! Mogoče da živi v Afriki ali na kakšnem otoku! Na primer Cipru! Zazrem se v daljavo. Čez čas se pa spomnim dobre ideje! »Nathan! Veš tista noč, ko so me ustrelili… Ugotovila sem da se znam teleportirati! Če bi vedeli kje se nahaja zadnja legenda se bi lahko tja teleportirala!«
»To pa je priročno! Zakaj mi nisi prej povedala tega? Sedaj moramo samo ugotoviti kako priti do nje ali njega… Samo eno vprašanje… Lahko teleportiraš več oseb ali se lahko samo ti?« Tega še nisem poizkusila… Treba bi bilo! Odkimam mu kot v znak da ne vem. »Torej poskusimo!« Stopim h Kylu in Nathan je bil rahlo užaljen da nisem izbrala njega. Kyla primem za roko in pomislim na drevo, ki je v bližini. Začutim rahel veter. Mislim da se je Kyle ustrašil. Vidim meglo in nato drevo katerega sem si predstavljala. Pogledam na levo in nato še desno in vidim Kyla, ki se trese od strahu. »Hudiča, ženska kako to preneseš?« Planem v smeh in stečem do našega avta. Nathan naju tam pričakuje! Sedaj vemo da lahko teleportiram dve osebi! Kaj če jih lahko še več? Primem Nathana za roko in nato še Kyla in poskusim še enkrat. Znajdemo se pred hotelom. Ni se mi dalo več hoditi tako da nas teleportiram kar nazaj do avta.
Kyle bruha Nathan je pa presenečen. Zanima me kaj čutita in vidita med teleportacijo… To je edina slabost. A druge izbire ni! »Važno je da jaz ne trpim!« Rahlo se zasmejim a vidim da jima ni bila moja izjava kaj preveč všeč zato sem tiho. Čez čas Nathan iz žepa vzame mobilnik. Odpre njegov GPS in začne brskati. Išče in išče… »S GPS-om, sem te lažje našel… Samo vtipkal sem…« Hitro nekaj nakraca v iskalnik in telefon se odzove in poišče kraj. »Tu naj bi bil ali bila.« Pokaže mi ekran. V Moskvi? Hudirja! »Kako naj pa vem točno kje se nahaja?« Spet išče in pokaže muzej. »Sem se boš morala teleportirati sama! Sedaj se nahaja v tem muzeju! Boš zmogla?« Prikimam. Zaprem oči in mislim na Moskvo, muzej, ki se imenuje: State Tretyakov Gallery. Začutim rahlo omotico. Znajdem se pred veliko rjavo belo stavbo! Ostanem brez besed. Tako lepo je tukaj! Ta kip, te rože! Kar sapo ti vzamejo! Upam da je Nathan imel prave podatke o novi legendi… Kako bom sploh prepoznala legendo če je pa tukaj toliko ljudi? Bom vsakega morala teleportirati k Nathanu in Kylu da bosta onadva ugotovila? Ne! Kako se legende obnašajo? Opazujem nekaj ljudi, ki vstopajo v muzej… Tako velik muzej, toliko ljudi! Skoraj že obupam. A se odločim da vstopim v muzej! Gledam ljudi, ki bi bili najbolj sumljivi. Nato sem ugotovila eno veliko posebnost! Nathan je legenda vode in ima modre oči in v njem vidim drobne bele trikotnike, ki se vrtijo, Kyle nadzoruje vreme in ima sivo, črne oči in v njegovih očeh vidim modre trikotnike. Jaz pa imam takšne oči da človek ne ve ali so rjave ali popolnoma črne! Včasih sem imela drugačno baro! A ta se je spremenila ko sem začela dobivati svoje darove… Torej imam črno črne oči in v zenici vidim drobne rdeče trikotnike… Zenice se skoraj da ne vidi zato moram res pobližje pogledati.
Manjka legenda, ki nadzoruje naravo… Torej bi pričakovala zelene oči in črne trikotnike! Z Nathanom sva se to prejšnji večer pogovarjala da samo legende vidijo te trikotnike! Drugače ljudje in vampirji in karokli drugega ne more videti teh trikotnikov! Ljudi prepoznam po vonju in njihovih krogcih v očeh. Vampirji in imajo kvadratke… Vse v zenicah so oblike… No! Pa poiščimo človeka, ki ima zelene oči!
Okoli sebe začnem opazovati kakor orel za svojim plenom! Čez dobre pol ure vidim punco svojih let, ki opazuje sliko… Imela je zelene oči in tako kot sem predvidevala, imela je črne trikotnike v zenici! Stečem do nje jo primem pod pazduho in ona zakriči! A v tistem se že teleportirama do našega hotela!
Sedimo v avtu in punca preklinja in se skuša osvoboditi. Kyle jo pogleda. »Znaš angleško?« Prikima a mu pljune v obraz. Kyle se skremži in si obriše obraz.
Tedaj se Nathan obrne in mi preda volan. »Kako ti je ime?« Punci se vidi da se je skoraj stopila od sramežljivosti, ko je zagledala Nathana. Takoj se je umirila in tiho dejala. »Reya« Nasmehnem se. Nathan ima oboževalko! Spet začne govoriti Nathan… »No Reya… Uhh… Malo težko mi je to povedati… Mogoče že veš mogoče pa ne in ne boš razumela… Hehe… Veš kaj so legende? Štiri legnde, ki nadzorujejo, ogenj, vodo, vreme in naravo… No torej…«
»Ja vem da sem nadzornica narave! Ti nadzoruješ vodo kolikor vidim tvoje oči, tale škrat nadzoruje vreme in moja ugrabiteljica nadzoruje ogenj ker edino to še ostane!« Zavijem z očmi in se želim upreti a bom raje tiho da Reya sploh še kaj pove…
Zvečerilo se je in stopimo iz avta. Nathan je prepričal Reyo da odvrže telefon da ji policija ne bi sledila. Pripravimo šotore in zaspijo. Odpravim se v gozd na lov, ker sem bila lačna! Tako mirno je. Veter prav prijetno pihlja po mojih laseh. Danes po vsej verjetnosti ne bom našla kakšnih ljudi… Nathan je tako predvideval… Ne razumem le kako lahko rešimo svet… Legnde… Ves čas razmišljam samo o tem… Ne razumem… Noče iti v mojo glavo to dejstvo… Kaj bomo premegali?! Zaslišim šumenje listja. V sebi začutim polno adrenalina. Začnem vohljati okoli sebe. Čutim da se žival v meni prebuja. Zavoham kri, ki ni človeška ali živalska… Vampirji! Želim steči proč a sem bila preglasna. Naredili so zasedo okoli našega tabora in nas opazovali. Zgrabijo me! Nekomu povlečem masko iz obraza in prepoznam… Varnostnik na naši šoli! Zavem se da so ugotovili da sem še živa in me hočejo spraviti nazaj na akademijo! Želim se jih otrest. Večini snamem maske da vidim njihove obraze. Žival v meni se že želi spustiti na plan. A začutim rahel pik in tekočino, ki uhaja v moje telo. Postajam vse bolj zaspana. Skoraj pa bi žival planila iz mene. A adrenalin izgine… Vidim le še glave, ki se sklanjajo nad mano in me držijo za roke in noge.

Helloo!!! Upam da vam je bil to poglavje všeč! Če je komentirajte pa lajkajte! Se opravičujem d ste kar nekaj čakali na nov del (če ste sploh čakal ane hahaha). Lepe počitnce pa ostante zdravi!