*b*Nyx*b*
"Dobrodošla v administraciji, podrobneje v moji sobi na oddelku 33." reče Wylde. Razgledam se po sobi. Na steni je polepljeno nekaj slik nje in Walkerja, drugače je soba majhna z velikim oknom. Walker se odpravi proti vratom in jih odpre. Preden stopi skoznje se obrne proti nama; "Wylde pokaži ji do njene sobe, jaz nas grem vpisat."
"Nisi moj šef veš," zavije z očmi.
"Vpisat? Presenečena sem, da nima *i*administracija*i* kakšnih 'fancy' naprav, ki te zaznajo takoj, ko se pojaviš." se zasmejim.
"O, saj ima. Walker je samo šel igrat igrice," se mi nasmehne; "Pridi, pokazala ti bom tvojo sobo."
Sprehodiva se do sosednje sobe, ki jo Wylde odklene s posebno kartico ob vratih. Ko stopiva v sobo opazim predalnik poleg katere je razmetana postelja. Po sobi so nametane stvari, na predalniku pa je nekaj knjig in slušalke.
"Ko si… *i*odšla*i*, si nismo upali ničesar premakniti. Zato je malce...razmetano." Nasmehnem se ob domačosti, ki jo začutim.
"No pustila te bom, da si malo odpočiješ. Pridem pote, ko bo večerja." S temi besedami me pusti v sobi. Vržem se na posteljo in seveda pristanem na nečem trdem. Super začetek.
"Fak." Poiščem po postelji in najdem vir neudobnosti - majhen zvezek zatlačen v rjuho. Moja radovednost me prevzame in odprem ga. Verjetno je tako moj, pomislim. V njem je nakracano nekaj strani, kot da bi nekdo pisal zelo hitro:
*i*Charly, rabim od tu. Morala bi vedeti. Stavim, da se Walker niti ne zaveda, preveč je naiven.*i*
Obrnem na naslednjo stran naenkrat popolnoma resna;
*i*Theo*i* To ime je napisano na veliko čez celo stran in pogledam še naslednjo stran;
*i*Ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi, ne pozabi.*i*
To je vse napisano čez celo stran – hvala jaz – mi nisi mogla pustiti kaj bolj pametnega? Polistam še malo naprej a so vse ostale strani prazne.
Kdo da fak je Charly- je prva stvar, ki mi pade na pamet. Ali naj vprašam Wylde in Walkerja - ona bi gotovo nekaj vedela, ane? Stresem zvezek in iz njega pade slika.
"Ta dan postaja vedno bolj čuden. Nisem mogla še kaj pametnejšega napisat?" Ne Nyx, se popravim; kaj sva rekle glede pogovarjana sama s sabo? Sliko si vseeno bližje pogledam;
na njej sta deček in deklica. Oba imata blond lase, le deklica ima rahlo rožnate. Njene oči so sive z iskrico. Fantove so sivozelene. Očitno je da sta si v sorodu in nekaj na tem fantu v me naredi še bolj nestrpno za mojimi spomini.
Zaslišim korake in sliko skupaj z zvezkom skrijem pod odejo. Ne morem dovoliti, da ju kdorkoli najde. Vrata se odprejo in pred njimi vidim nasmejan Wylde."Kaj delaš? Veš kaj pozabi - večerja je," reče veselo; "Pa hitro preden Walker poje vse vafle." Nasmehnem se ji in ji sledim skozi vrata.
Ko prispeva do dnevne sobe, vidim Walkerja, ki naju že pričakuje s krožnikom polnim vafljev.
"Bolje za tebe, da nisi pojedel vseh vaflov," ga smeje okrega Wylde in se usede poleg njega. Miza pred njima je polna vaflov, penic in vsaj treh vrst čokoladnega preliva.
"Moram se strinjati z Wylde," pogledam Walkerja, "Če zmanjka vaflov bom poskrbela da ne boš megel nikoli več jesti brez bolečin." Usedem se poleg Wylde in začnem jesti vafle. Lahko bi napisala celo knjigo njih, pomislim in si jih v usta zbašem še več.
Walker naju nekako prepriča, da si pogledamo Iskanje Nema. In po tem filmu sledijo še trije Disneyevi filmi.
Nekaj do treh zjutraj se poslovim in se odpravim proti svoji sobi. Grem mimo veliko sob drugih agentov in dolgega hodnika, ki verjetno vodi do pisarn preden končno prispem do svoje sobe. Že cel večer sem razmišljala o zvezku, ki sem ga našla. Hitro pogledam pod odejo, da bi si ga lahko še enkrat ogledala in skušala karkoli ugotoviti, a na moje presenečenje ga ni. Živčno pogledam vsepovsod po sobi – tudi pod posteljo, kjer najdem samo prah in nekaj zelo prašnih nogavic.
"Fak, fak, fak, fak!" Če je kdorkoli našel ta dnevnik ali sliko...ne zagotovo je nekje tu, is dopovem. Ob štirih zjutraj se rabim vdati z iskanjem in se odpravit v posteljo, preden bi zaspala na tleh.
Ta dnevnik bom našla pa če bom se bom rabila naučiti vsa števila pi.
_____________
Evo še en delček<33
Pa če koga zanima - ja Moon sm obljubla da ga bodbla že tak ful časa nazaj (sori protist :( ) Anyway hvala vsem ko komentirate pa lajkate pa luv u smm:kissing_heart: