Pisalnica
Hej, začela bom pisati zgodbo, napišite ali vam je všeč!
1. Del: Kdo je Aisha in zakaj je malo drugačna?
"Nemorem, nisem pripravljena, naj kar vstopim in rečem dober dan ali samo sedem" Aisha je bila pred vrati učilnice za Nauk o glasbi na glasbeni šoli. Zelo jo je bilo strah, ker je zamudila in ni vedela kaj naj naredi. Njihova učiteljica je bila Amadea Pajković in pogumni so jo klicali Pajek. Ampak Aisha ni bila pogumna. V bistvu prav nasprotno od tega, bila je zelo prestrašena in nemirna deklica. Hodila je tudi k psihologu, da bi enkrat premagala ta strah. Saj jo je bilo strah vsega! Strah jo je bilo kako je izgledala, strah jo je bilo kaj so si o njej mislili drugi, strah jo je bilo strogih ljudi, strah jo je bilo povedati kaj si misli... Psiholog je rekel, da je anksiozna ampak ni vedela kaj to točno pomeni.
Ampak zdaj je morala je odpreti vrata in vstopiti, ker bo učiteljica še bolj jezna. Trikrat je vdihnila in odprla vrata. "Aisha!" se je učiteljica Pajek zadrla čez celo učilnico. Aisha se je začutila, da ji je zelo vroče in se ji potijo roke. "Kako pa to, da zamujaš?" je vprašala jezna učiteljica. "Jaz... Bila sem pri, pri zo-zobozdravniku." je plašno povedala Aisha. "V redu, do naslednjič prinesi opravičilo, sedaj pa sedi!" je strogo povedala učiteljica.
Nauk o glasbi je minil kar hitro, ampak Aisha je celo uro čutila strah. Po Nauku o glasbi je odšla domov. Ko je bila pri starem dvorišču je pa nekaj zaslišala. Bilo je glasno kričanje in slišalo se je za leseno hiško." Kaj je to?" se je v mislih spraševala Aisha. Ampak ni vedela ali naj gre pogledati ali ne. Bilo jo je zelo strah, ampak odločila se je da bo pogledala. Če bi pa vedela kaj bo videla, se že nebi tako odločila.
Drugi del pride ta vikend ali naslednji teden
Lejka :purple_heart:
1. Del: Kdo je Aisha in zakaj je malo drugačna?
"Nemorem, nisem pripravljena, naj kar vstopim in rečem dober dan ali samo sedem" Aisha je bila pred vrati učilnice za Nauk o glasbi na glasbeni šoli. Zelo jo je bilo strah, ker je zamudila in ni vedela kaj naj naredi. Njihova učiteljica je bila Amadea Pajković in pogumni so jo klicali Pajek. Ampak Aisha ni bila pogumna. V bistvu prav nasprotno od tega, bila je zelo prestrašena in nemirna deklica. Hodila je tudi k psihologu, da bi enkrat premagala ta strah. Saj jo je bilo strah vsega! Strah jo je bilo kako je izgledala, strah jo je bilo kaj so si o njej mislili drugi, strah jo je bilo strogih ljudi, strah jo je bilo povedati kaj si misli... Psiholog je rekel, da je anksiozna ampak ni vedela kaj to točno pomeni.
Ampak zdaj je morala je odpreti vrata in vstopiti, ker bo učiteljica še bolj jezna. Trikrat je vdihnila in odprla vrata. "Aisha!" se je učiteljica Pajek zadrla čez celo učilnico. Aisha se je začutila, da ji je zelo vroče in se ji potijo roke. "Kako pa to, da zamujaš?" je vprašala jezna učiteljica. "Jaz... Bila sem pri, pri zo-zobozdravniku." je plašno povedala Aisha. "V redu, do naslednjič prinesi opravičilo, sedaj pa sedi!" je strogo povedala učiteljica.
Nauk o glasbi je minil kar hitro, ampak Aisha je celo uro čutila strah. Po Nauku o glasbi je odšla domov. Ko je bila pri starem dvorišču je pa nekaj zaslišala. Bilo je glasno kričanje in slišalo se je za leseno hiško." Kaj je to?" se je v mislih spraševala Aisha. Ampak ni vedela ali naj gre pogledati ali ne. Bilo jo je zelo strah, ampak odločila se je da bo pogledala. Če bi pa vedela kaj bo videla, se že nebi tako odločila.
Drugi del pride ta vikend ali naslednji teden
Lejka :purple_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful dobr začetek! maš moj lajk mam pa dve vprašanji:
☆ Kok je Aisha stara?
☆ Bi me obveščala o izidu novih delov?
☆ Kok je Aisha stara?
☆ Bi me obveščala o izidu novih delov?
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
