»Simone« se je zaslišalo iz mojih uhanov. »V New Yorku nekdo proba ukrasti zvezdo iz božične smreke.« »Sem že na poti.« Pritisnila sem na uhane, ki so se zasvetili. Šla sem za zapuščeno vrtno lopo. In izza nje je prišla All power girl. Jap to sem jaz. Ja sem All power girl oz. vsemočna punca. Tokrat sem si umislila New York stil. V petkah, trenirki, hootiju, bež jakni, z masko za oči. Ja noben me pač ne sme prepoznati. In že letim proti New Yorku. Ko sem bila blizu centra sem pristala. Kliknila sem na zapestnico. In Katy je poslala moj kul motor. Vsedla sem se in se odpeljala v ceter. Takoj sem poslala motor v brlog in stopila do zlobnežev. Moja oblačila so se spremenila v moj kostum. Ni oprijet ampak je super kul. Imam več azličnih stilov za različno tihotapljenje. A ko se je treba boriti sem po navadi oblečena v normalno. To so hlače s pasom ne katerem so orožja v pomanjšani obliki. Ko na njih kliknem se spremenijo v velika orožja. In še zgornji del. Po navadi pulover. In sem že v akciji. Na srečo so bili samo trije, ker se sama težje borim. Prebutala sem jih in jih pahnila v navaden zapor. Če bi bili super zlobneži bi pa bi jih dala v super zapor. Odletela sem v brlog. Takoj, ko sem vstopila je bilo tipično vprašanje. »Simone kam si dala mojo konzolo?« »Tam kot je vedno. V škatli v gamer sobi.« »Aja OK.« to me je vprašala moja BFF Katy, ki je moja iženirka. Po eni uri sva šli domov. Moji starši ne vejo da sem super junakinja in sem jima rekla, da sem pri Katy in, da sva šli na sprehod. Saj bi rekla v park ampak živiva na vasi. Zavili sva za škarpo naše tečne sosede, ko je Katy izginila. Šla sem pogledat kje je. Izza kota je stopila temna senca in rekla: »Pozdravljena All power girl.«

Zmrazilo me je. Po glavi so mi švigala sama vprašanja na katera lahko odgovori samo ta neznanaec. Gledali smo se že lep čas, ko je neznanaec končno spregovoril: »Vem da te je strah. Oprosti, da sem ti ugrabil prijateljico ampak mislim, da nebi ravno govorila s totalnim tujcem. Nekako sem moral navezati stik s teboj.« »Čisto te razumem ampak naj se to več ne zgodi. Res ne maram ugrabiteljev.« sem nezaupljivo odgovorila »Prav. Mi lahko pokažež brlog.« »Kdo za vraga sploh si?!« »Aja. Sem Lucas in sem Power boy.« »Dokaži.« »Tukaj imaš mojo osebno izkaznico.« »Ne osebno izkaznco. Dokaži, da si Power boy.« »Aja. Zaradi moči govorim vse jezike. Pa upravljam z ognjem in z ledom. In letim.« iz leve roke se je pokazal plamen iz desne pa je bilo malo snega nato pa je malo poletel nad tlemi. »Res si Power boy.« Šli smo do zapuščene lope, ki sploh ni zapuščena. Notri je vhod za v brlog, a zato, da kdo nebi kar tako vstopal je to moja in Katyina klubska hišica oz. lopa. Odklenila sem jo in nato smo vsi trije vstopili. Odstranila sem sliko. Pod sliko je bil skener za prstni oddtis. Gor sem položila prst in plošča pod mano se je odmaknila. Zraven sem potegnila Lucasa. Nad naju se je dvignila steklena kupola in dvigalo se je odpeljalo v podzemlje. Dvigalo je zelo zelo hitro. Lucas je kar padel po tleh, jaz sem pa že navajena in sem normalno stala. Kupola se je odprla in pred nama se je odprl temen prostor. Pritisnila sem na stikalo in pred nama se je odprla soba z računalniki. »Kako sta to naredili?« »Sem All power girl. Z močmi sem si vse to zamislila in to je tudi nastalo.« Lucas je samo občudoval vse naokoli, ko ga je zmotil zvok pristalega dvigala. »Si res nista umislili tišjega dvigala s tišjim pristankom?« jaz in Katy sva to pritoževanje ignorirali. Odprla sem velika vrata in pred nami se je odprl hodnik z naštetimi vrati. Odprla sem neko na koncu in si nekaj zamislila. Pred nami je stala nova kul soba samo za Lucasa. Lucas je že želel vstopiti a ga je Katy zvlekla v gamer sobo. »Danes ne. Katy morava domov, jutri je šola.« »OK« sta odgovorila oba hkrati. Odšli smo iz brloga. S Katy sva šli v svojo smer Lucas pa nimam pojma kam.

Med tem:
Justin ima vsak Ponedeljek karate in tako ga je imel tudi danes:
»Super Justin. Napadi z desne strani. En, dve, tri. Bravo Justin! Dobro si se boril George.« je govoril njegov trener, ki ga ima vidno najrajši. »Justin!« »Da trener?« »Si že kaj pomislil o evropskem tekmovanju?« »Ne še.« »Odloči se do naslednjega ponedeljka.« in mu porinil list v roke. Justin je šel čez manjši delček vasi in zavil na travnik. Ko je hodil eno minuto, ko se je nad njim nekaj zasvetilo. Bil je manjši kristal. »Justin! Rešiti moram drugo galaksijo in me ne bo na Zemlji, da bi vas zemljane varoval. Že en teden te opazujem in odločil sem se, da boš ti varoval Zemljo. Pomagala ti bosta še junakinja prve stopnje in junak druge stopnje.« kristalček se je zasvetil in nekaj se je vsrkalo v Justina. »Zdaj si ti Justin varovalec zemlje superjunak prve stopnje ti si Superman.« Justina je skoraj kap. »Nič te ne more uničiti razen če mene dobi kriptonit tudi ti izgubiš moči. Tako deluje delitev moči.« Justin je še kar buljil v Supermana in mu sledil s pogledom do oblakov nato je superjunak izginil v oblakih. Počutil se je tako čudno. Nič mu ni bilo jasno.

Naslednji dan v šoli:
»Simone!« ta klic bi prepoznala na kilometre daleč, bila je Katy. »Hi Katy!« Obrnila sem se k vhodu v šolo a mi je bilo takoj žal, saj sem videla Justina, ki je na lice poljubil July. Kako mu je lahko July všeč?! Ona je le ena velika razvajena edinka. »Daj no. Justin te ni vreden. Ti imaš na milijone ljubimcev.« »Ja kot superjunakinja ne pa kot jaz jaz.« »Nehaj se s tem ubadat. Raje poglej to.« Katy je pokazala na plakat »Danes je predstavitev karateja in proba.« »Ja in?« »Javi se in pokaži kdo je glavni.« s Katy sva odšli v šolo. Pouk je danes tako hitro minil. Kmalu je bilo kosilo in komaj čakala sem na predstavitev. Na začetku so nam učenci na kratko predstavili karate nato pa vprašali če bi kdo probal. Dvignila sem roko. »Naj proba tista ponca v roza jopici.« Vstala sem in stipila do fanta na katerem lahko probam. Justin mi je pokazal. Kako je bil dober. Kar naenkrat me je pa začel gledati v oči. Samo buljil je v moje sivo modre oči. Njegov nasprotnik je dobil priložnosta jaz mu tega nisem dovolila. Skočila sem, med tem stegnila nogo in nasprotnika brcnila direkt v glavo. Justin je tako pobuljil, da bi mu oči ven padle če nebi bile priterjene. »Waw« je bil navdušen učitelj. »Justina to brco učim že eno leto pa mu ni uspela tako dobro kot tebi. Bi ti Simone pričla v karate ekipo.« želela sem odgovoriti ko so se mi zasvetili uhani. Katy sem nakazala da greva. Stekli sva iz telovadnice. In videla sem, da jo tudi Justin proba zapustiti. »V Turčiji je teoristični napad. Rabijo superjunaško pomoč. Lucas ne pride v poštev.« »Že grem.« sem zavzdihnila, se spreoblekla in zletela v nebo. Katy pa je šla sporočit, da greva domov. Justin je med tem probal poleteti in uspelo mu je. Oblekel je kostum in mi šel pomagat. Zelo vesela sem bila Super manove pomoči a bil je mlajši. Videla sem da en proba podret Supermana zato sem naredila iso brco kot prej. Ko sva končala sva šla vsak v svojo smer in niti sanjalo se mi ni da mi Superman sledi.

Zletela sem do Katy. Na srečo je ura šele tri in mami ne bo nič posumila. Vzela sem torbo se spremenila v sebe in odtekla domov. A Justin mi je še kar sledil. Ko sem zavila na ovinku pa…»Živijo Simone!« kriknila sem in Justina boksnila v glavo. »O oprosti Justin!« čakaj Justin je v redu?! Če bi boksnila nekoga normalnega bi imel že zdaj zlomljen nos. »Simone dobro si prej razbila tistega teorista.« »O hvala.« čakaj! Kako ve da sem se borila!? »Kako veš!?« privližala sem se mu in bila pripravljena da ga napadem. Šel je en korak nazaj se spotaknil in bi skoraj padel v potok. Potok je zelo ozek in bi se z glavo udaril v drugi rob, ki pa je iz betona. Izgubil bi spomin ali celo umrl! A jaz sem ga prijela. Zaradi hitrih refleksov sem se takoj odzvala. Držala sem ga za roko, pogledala če je kdo blizu, da bi me videl in ga z vso močjo dvignila. »Waw!« »Ja tako izgleda moja super moč.« bila sem zelo ponosna ampak Lucas ne bo. Pravkar sem razkrila skrivnost fantu, ki sploh ni superjunak. Karnaenkrat pa je Justin poletel. Potem sem se pa zmotila skrivnost sem razkrila Supermanu. »Justin! Čas je da spoznaš superjunaško ekipo. Prijela sem ga za roko in odšla sva do moje in Katyine klubske hišice oz. lope. Odklenila sem jo in nato sva vstopila. Odstranila sem sliko. Pod sliko je bil skener za prstni oddtis. Gor sem položila prst in plošča pod mano se je odmaknila. Zraven sem potegnila Justina. Nad naju se je dvignila steklena kupola in dvigalo se je odpeljalo v podzemlje. Dvigalo je zelo zelo hitro. Justin je kar padel po tleh, jaz sem pa že navajena in sem normalno stala. Kupola se je odprla in pred nama se je odprl temen prostor. Pritisnila sem na stikalo in pred nama se je odprla soba z računalniki v kateri sta bila Katy in Lucas. »Kako ste to naredili?« »Sem All power girl. Z močmi sem si vse to zamislila in to je tudi nastalo.« »Kako kul.« »To je druga polovica ekipe. Katy, ki je tvoja sošolka in Lucas.« »Pravkar prilagajam skener še na Lucasov prstni odtis. Lahko ga še na Justina, ki je …« »Superman.« sem dopolnila Katy. »V redu. Potem pa vi trije pojdite vadit jaz bom pa naredila še uri za Justina in Lucasa.« »Prav Katy.« »Kje pa bomo vadili.« je zanimalo oba fanta »V sobi za vajo.« odprla sem še ena vrata in za njimi je bila ogromna telovadnica. Telefon sem povezala z brezžičnimi slušalkami in se začela ogrevati. »Fanta!« »Ja?« »Vidva me napadajta jaz bom pa se branila.« že nekaj časa smo vadili.Ko je bil Justin najvišje v telovadnici je padel ne tla. Vsi smo pritekli k njemu…
»Justin!« sem kriknila in zletela k njemu. »Nisi ti kriva Simone.« je rekla Katy, ki ga je že pregledovala. »Katy je kaj narobe?« je bil prestrašen »Na žalost je.« je komaj povedala Katy »Kaj je!?« smo vsi trije kričali na Katy. Katy je debelo pogoltnila slino in izdavila tiho in hitro: »Justin je izgubil moči.« »Kaj!« je tako zelo hitro in močno zletelo iz Justina, da bi me ubilo če bi bile besede predmet. Jaz sem bila tudi zelo šokirana, da sem šla ven na sveži zrak.
Zunaj: »All power girl!« se je zaslišalo za mojim hrbtom. Bil je sam Super man. »Kaj?« sem takoj vprašala. »Zdaj si edina superjunakinja prve stopnje in to ni v redu.« »Kj sem? Zakaj ni v redu?« »Si junakinja prve stopnje. To se ti vidi v očeh. Imaš zlato obrobo.« »Zato je Justin gledal v moje oči.« »Ja. Videl je zlato obrobo.« »Kako pa je Justin dobil moči.« »Delil sem mu jih.« »Zakaj si sploh tukaj?« »Smo v nevarnosti.« »Kakšni nevarnosti?! Saj si še ti tukaj.« »Obstaja pravilo ko deliš moči. In to je, da če en izgubi moči jih oba.« »Zakaj smo v nevarnosti?« »Ker nimam moči.« »Zakaj jih nimaš?« »To vam povem v brlogu.«
V brlogu: »Super man.« je kriknil Justin. »Super man nima moči in ker je delil moči jih tudi Justin nima. In zakaj jih je izgubil bo pa razložil zdaj.« sem razložila preden bi kdo sploh vprašal. In Clark (Superman) je začel: »Justinu sem delil moči zato, da bi s tabo in Lucasom varoval planet, ker sem jaz odšel reševat drugo galaksijo pred največjim zlobnežem celega sveta Kayem.« »Kom?« smo vsi pisano vprašali »Kayem. Kay je najvešji zlobnež.« »Nikoli nisem slišala zanj.« »Nisi. In vem da nisi. Kre je bila par galaksij stran.« »In zakaj si tu.« »Ko me ja Kay zadel mi je vzel moči. Ostali mi je toliko moči, da sem prišel do vas in, da v atmosferi nisem zgorel.« »In kaj morava narediti zdaj jaz in Lucas.« »Morata, ga uničiti. Pride v torek.« »Kako če sta se borila blizu Zemlje.« »Ko me je zadel, ga je odneslo stran.« »V redu, pač se bova borila in niti ne bo problem.« »Kako ti ne bo problem. Doma imaš starše in brata.« »Starši bodo šli na dopust in Luka bo cele dneve igral igrice in poslušal rep in jaz oboje sovražim. Pač je taka 14 letna tečka.« »Daj no, stoprocentno ni tečka. Od tabe je razlike le dve leti.« se je pritoževal Lucas »Naj ti povem primer. Včeraj se nisem vstala tako da me je polil z mrzlo vodo in nato prijel za nogo in me po stopnicah zvlekel v kuhinjo! Če nebi bila neuničljiva bi me poškodoval!« »To so samo ta tečna leta« se z mano še kr ni strinjal »A da res! Jaz te bom jutri zbudila za mrzlo vodo in te zvlekla po stopnicah!« sem se zadrla in mu skočila v obraz…

… »Takoj nehajta!« se zadere Justin, me prime za pas in spravi dol iz Lucasa. »Si ti nora!« se je name zadrl »Jaz sem bil 14 in moja sestra je tudi cel čas govorila kako sem presneto tečen. In mi to ni všeč, ker se je to tudi meni zgodilo.«
»Hi Justin in Katy!« »Hi!« je pzdravila Katy in pritekla do mene. »Živijo punci!« je pozdravil še Justin in prišel k nama. »Čez koliko dni pride Kay?« »Po Clarkovih izračunih čez 5 dni.« »So pa naslednji teden počitnice!« je zelo veselo pripomnil Justin. »Z Lucasom moramo nujno vadit.« »Lahko jutri pri meni, če ti starša dovolita.«se je spomnil Justin »Jutri zjutraj že gresta in Luka itak ne bo vedel, da sem tam.« »To je super, ampak kako je bil Lucas razburjen.« »Mislim, da je pač jezen, ker je bil tudi on enkrat tam.« »Justinček!« se je zaslišalo za mojim hrbtom in bila je ena in edina July. »Kaj želiš?« »Nisi moj tip.« »O čem govoriš?« »Puščam te.« »Zakaj?« »Ker nisi moj tip in ker se družiž z drugimi dekleti!« je še odgovorila in odvihrala stran. »Justin nisi je vreden.« sem ga tolažila a v glavi sem si rekla: Jes Justin je samski. »Bom že prebolel.« vzel je torbo in že želel oditi »Justin pouk se bo šele začel!« ga je spomnila Katy »Saj res!« je zaklical se predramil in vstopil z nama v šolo.
»Ker je danes še zadnji dan pred zimskimi počitnicami se bomo kot obljubljeno šli igrat na sneg.« je z veselim glasom dejala učiteljica. Vsi smo bili veseli ampak o ne! Pozabla sem! »Katy!« »Kaj?« »A mam v zapestnici zimska oblačila?« »Če jih nebi mela kako se bi borila na severnem tečaju?« »Na vse pomisliš Kat.« sem rekla in se nasmehnila. Aja Katyin vzdevek je Kat. Šla sem na wc kjer sem probala več snežnih stilov. Na koncu sem se odločala med smučarskimi hlačami in smučarskim dresom. In uganite kdo je zmagl…..zmagal je smučarski dres. Ravno sem skočila ven in nastavila še zapestnico za sanke. Skočila sem k Justinu in Katy. »Pa smo urejeni.« sem rekla in odšli smo na sankališče. Spustila sem se. Ko sem bila na sredini proge pa me je nekaj zadelo. Padla sem in se začela kotaliti. Zagledala sem Lucasa, ki je stekel k meni in naredil leden ščit. »Simone! Probajo nama zbrisati moči! Katy in Justin naj vse spravita na varno. Ko bomo rešili situacijo bomo jim izbrisali spomin na to in dali spomin, da so se zabavali na snegu.« »V redu, samo kaj se dogaja?« »Probajo ti vzet moči!« »Kaj!?« sem zakričala presenečena in nadaljevala: »Katy, Justin! V torbi imam stvari, ki nam bodo pomagale.« stekla sta v šolo in mi prinesla torbo. Odprla sem skrivni predal. Iz njega sem vzelaneškodljivi laser zaradi katerega le zaspiš. »Zdaj mi je jasno zakaj je Clara skrivnostno zaspala v špagetih.« je rekel Justin in dvignil glavo. »Ja res je.« »Ti pa res ne maraš, če kdo osvaja Luko.« »Justin, a se tebi to zdi pravi trenutek za ugotavljanje?« »Prav. Kaj naj narediva.« »Izvoli.« sem rekla in mu dalalaser. Lucas je poletel v zrak. Justin in Katy sta z uspavalnimi z laserjema. Ostal je le še eden zlobnež. Kje je bil? Zagledala sem ga takoj za tem, ko sem se vprašala. Vlil je neko snov v naš potok. In sklatil Lucasa v potok. Samo videla sem kako je padel v potok.

Takoj sem stekla k Lucasu. Katy je videla kako zlobnež beži in ga zelo spretno zadela. Karnaenkrat, pa je Katy zagledala Justina, ki se je zgrudil na tla. »Sim, pazi še četrti je!« sem zaslišala za sabo. Videla sem Justina zgrudenega na tleh. Ženska je prišla iz gozd in rekla misleče, da sva oba izgubila moči »Pripravita se na svoj konec!« in jaz sem le vzela laser jo zadela in ji orožje zbila iz rok. »Pripravi se za nekaj let v zaporu!« sem rekla posnemajoče njej. Videla sem Katy kako je Justina vlekla proti meni. O ne Lucas! Slekla sem si bundo in z njo oskrbela Lucasa. »S-S-i-i-m-m-o-ne i-z-briši j-j-j-i-m s-p-o-m-i-n i-n d-a-j l-e-p-e-g-a.« je komaj zjecljal Lucas »Seveda.« dvignila sem se malo nad tla se zasvetila, izbrisala delček spomina in dala lepega, da so se sankali, smejali kepali in da so šli na kosilo. Jaz in Katy sva skočila na kosilo in rekle učitelju, da je šel Justin domov (na srečo nima kosila). Zbasali sva rižoto vase in šli po naše tri torbe nato pa stekli do Lucasa in Justina. Komaj sem nas teleportirala do lope (sem vam že povedala, da znam brisat delčke spomina, teleportiram se pa zelo težko). Ko smo prispeli v roko smo šli dva po dva v dvigalo. Jap dvigalo bova razširili, ko bo konec vse te super krize. V brlogu je Kat najprej pogledala Justina. »Ti si pa dobil res veliko buško« »Jap čisto za res.« sem se strinjala. Justina sva spravili do kavča. »In ti Lucas. Žal si izgubil moči.« v glavi sem pomislila SPET?! »Katy. To ne more biti res. Jaz sama proti nekomu kot je Kay nimam šans.« »Ja imaš jih. On ima moč. Ti pa imaš srce, zaupanje in dobroto.« »Hvala Katy, ti si res najboljša prijateljica.« sem rekla in jo objela. Nato sem stoila do Lucasa in mu povila rano na nogi. Bila je večja odrgnina. Drugih večjih poškodb ni imel. Samo vse ga bo še bolelo par dni. Ovila sem ga v še nekaj odej. »Av! Bolj nežno Katy!« se je zaslišalo od Justina. Nato se je s tresočimi nogami vstal in stopil do mene. »Simone, čas bo da te naučim borilnih veščin. Seveda z uporabo moči. Jutri od zdaj naprej se boš urila do torka.« »In res bom imela čas, saj starša jutri gresta na oddih in to že zgodaj zjutraj in vrneta se naslednjo soboto zvečer.« »In Luka.« »Kot sem zjutraj rekla, tako bo zatopljen v igrice, da nebo imel pojma, da sem doma ali pri tebi ali kjerkoli.« »Super. Jutri ob 10 tih.« »Prav. S Katy prideva, Lucas bo pa videl.« »Ja.« je rekel Lucas. »Oh domov moram.« sem rekla in stekla k dvigalu. Na srečo doma še ni bilo nikogar razen Luke. »Živijo bratec.« sem rekla skozi priprta vrata. »Te pokličem nazaj.« se je zaslišalo od Luke »Živijo sestrica.« je rekel in stopil do mene. Od mene je višji za vsaj 10 cm a se ga ne bojim. »S kom si se pogovarjal?« »Kajte to briga.« je rekel, ko je karnaenkrat pozvonilo. Šla sem do vrat in odprla pred vrati je stal…

… pred vrati je stala Viktorija. Ko sem samo videla to razvajenko sem postala zelena. »Živijo Simone!« je rekla zelo prijazno. Mogoče se motim ali se pa ne. Ni pomembno. »Luka, Viktorija je prišla!« sem zakričal in ji zaprla vrata pred nosom. Stala je pred vrati in takrat je pritekel Luka. »Simone! Prosim spusti noter Viktorijo. Skupaj morava naredit projekt.« »Prav.« sem rakla in odšla v svojo sobo. In tako ko sem šla v sobo sem odprla okno in zletela do Lukovega okna. Res sta delala projekt. Prav sem si rekla in šla po zavitih stopničkah v moje drugo nadstropje sobe. Tam sem imela sedalno vrečo, računalnik in vse drugo za zabavo. Odspodaj pa sem imela posteljo, pisalniško mizo in omare. Moj zgornji del sobe je podstrešen in tam skrivam nekaj orožij in pravposebna zdravila za superjunake. Ker mi je bilo dolgčas sem se odločila, da grem malo na zrak brat knjigo. Oblekla sem se, začela hoditi in brala. Nekaj časa sem hodila, ko sem se zaletela v nekega fanta. Knjiga mi je zletela iz rok. »Oh zelo mi je žal.« se je zaslišal nebeški glas. Oba sva pokleknila na tla, da bi pobrala knjigo in se pogledala. »Zelo lepe oči imaš.« je rekel fant. »Sem Chris.« »S-s-imo-n-n-e.« sem zjecljala in stekla dalje. Mislim, da je bil Lukov sošolec. Naprej sem hodila in brala. Na kraju kjer sem boksnila Justina sem zavila levo. Ta kraj je bil ne daleč od naše hiše. Če si pogledal malo gor si videl med vinogradi Justinovo hišo. Ko sem zavila levo sem gledala naš potok proti toku. Tam je bil prvi most. Odšla sem do drugega mostu. Baje je najbližje izviru most zaljubljencev a nikoli še niem šla tja. Pri drugem mostu je bil paviljon v katerega sem stopila na klop sem dala brisačo in brala vse do mraka. Prebrala sem celo knjigo. Ob mraku sem stekla domov. »Živijo Simone!« je rekla moja mami »Živijo!« sem odgovorila. Oči je že pakiral kovčke v prtljažnik. »Kdaj jutri gresta?« »Ob osmih zjutraj.« »Prav« sem rekla šla pojest večerjo. »Lahko noč ljubica. Se vidimo naslednjo soboto.« objela sem jo »Obljubi, da ko prideta v hotel pošlji sporočilo.« »Obljubim. In ti mi obljubi, da se z Luko ne bosta pobila.« »Obljubim.« sva prisegli jaz in mami in nato sem šla spat.
Zjutraj: »Lej kdo se je zbudil! Zvezdica zaspanka.« me je že v prvi minuti, ko sem se zbudila zafrkaval Luka. »Ura je šele devet.« sem cela zaspana odgovorila. Pred zajtrkom sem šla še v sobo na računalnik. Vtipkala sem geslo za moj drug profil na katerem sem imela vse super stvari. »Sestrica! Zajtrk!« se je zaslišalo iz kuhinje. Stekla sem dol in po zajtrku prišla nazaj v sobo. Vsedla sem se za računalnik in želela odpreti datoteko podpisov zločinov. »Neeeee!!!« sem zakričala. »Simone!« sem zaslišala od Luke, ki je pritekel k meni. »Kaj se je zgodilo?« je prestrašen vprašal.
»Nič nič.« sem se izmuznila. » Ne kriči za brez veze.« je rekel in šel ven iz sobe. A nekaj je bilo narobe. Vdrli so mi v računalnik, takoj sem napisala Katy. Pogovor je tekel nekako takole:
S: Hi.
K: Hi.
S: Slabo jutro.
K: Kaj se je zgodilo?
S: Vdrli so mi v računalnik.
K: To je nemogoče! Tri požarne zidove imaš.
S: Ne morem odpret datotek. Piše, da so mi vdrli.
K: Zdaj res nimava časa za to. Datoteko prenesi na ključek in mi jih prenesi.
S: Ne vem če bo šlo.
K: Če ti niso sistema podrli bi moglo it.
S: Gre.
K: Prav. Ne odpiraj več tega profila. Ni mi jasno kako.
S: Ni več pomembno. Čez 10 min morava bit pri Justinu.
K: Saj res že tečem.
»Luka! Pri Justinu bom.« »Mh.« je rekel Luka. Stekla sem iz hiše. Še sreča, da imam brata, ki me ne posluša.
Pri Justinu: Pozvonila sem. Vrata mi je odprl Justin. »Živijo Simone! Kar vstopi.« je rekel in me odpeljal do svoje sobe. »Živijo Katy.« sem rekla takoj ko sem jo zagledala. »A veš kaj se mi je včeraj zgodilo.« »Kaj?« je bila radovedna Katy. »Brala sem knjigo medtem, ko sem hodila in sem se zaletela v nekega fanta. Pobrala sem knjigo in fant se mi je opravičil. Rakel je da je Chris aja in rekel je da imam lepe oči« »Kateri Chris?« »Starejši. Mislim, da Lukov sošolec.« »OMB! Simone to je ta popularen Chris. In rekel ti je, da imaš lepe oči!« je rekla in zacvilila.. »Dobro. Pojdimo vadit.« »Se opravičujem za zamudo.« se je zaslišalo iz kota. Vsi smo zakričali. A bil je le Lucas. »Aaa. Uporabil si funkcijo nevidnosti na uri.« je rekla Katy in vsi smo si oddahnili. Vse do enih smo vadila. Justin me je učil karate. Lucas pa uporabe moči na močnejši ravnik.Žareče krogle sem dvignila nad sebe in se dvignila še sama. »Simone, mislim, da bo šlo.« je rekla navdušena Katy, in takrat mi je Luka poslal sporočilo. »Moram it.« sem rekla in šla dmov.
Doma: »Kje si bila!?« »Pri Justinu. Danes zjutraj si rekel mh.« »In ti misliš, da sem potrdil!?« »Ja.« sem odrezavo rekla in si nadevala špagete. Na srečo imam brata, ki zna kuhat. »Naj ti bo. Samo danes.« »Vsak dan bom pri njejm ali pa v lopi.« »Prav a mi povej, ko boš šla.« je potrdil. Ko sva se najedla je nekdo pozvonil. Bil je Chris.
»Živijo Simone!« »Živijo Chris« sem rekla z lažnim nasmeškom. Karnaenkrat pa je pritekel Luka. Hotel je skočiti čez mene ampak sem se zaradi čuta in hitrih refleksov umaknila. »K-a-k-o? je zlogoval Luka. Skomignila sem in si nadela jakno. »Do večera si lahko zunaj. Po temi mi ne boš hodila. Nevarno je.« in to je rekel superjunakinji v oči. Če bi vedel za mojo skrivnost bi ga zdaj že stresla z elektriko. »Prav.« sem rekla naveličano in stekla v skrivališče. V skrivališču smo pregledali načrte kako bomo ne uničila stavb in vsega drugega. Zvečer, ko sem prišla domov je bil Chris še kar pri nas. Spregledala sem ga in šla v svojo sobo. In tako je bilo vsak dan. Urila sem se, študirala potek bojevanja, se učila teleportiranja in se izogibala Chrisa.
In torek je. Ta dan sem se spopadla. Dopoldan smo šli čez plan. »Simone, ti boš skočila na Kaya in v tistem trenutku, ko ga boš napadla se steleportiraj v puščavo na teh koordinatah.« Katy je povedala načrt zame in mi v roke potisnila beležko na kateri so bile koordinate. »Jaz, Justin in Lucas pridemo takoj za tabo s tole teleportacijsko napravo.« pokazala je napravo. »Vem zdaj boš paničarila, da ne moremo s tabo. Ampak Kay ti bo natrgal psiho. Rabiš nas.« »Prav a samo tokat.« In bilo je popoldne. Pred mojo hišo smo se zbrali, oblekla sem kostum in se pripravila. In takrat je prišel ON.

»Prvič se srečava All power girl.« je rekel in se zarežal. »Kar ohranjaj mirno kri. Lažje te bo bilo ubiti.« Takrat mi je prekipelo. Skočila sem vanj in takoj, ko sem se ga dotaknila sem seb in njega steleportirala v puščavo sredi Afrike. Ko sva pristala sredi puščave pa me je potisnil nazaj in zletela sem in priletela sem na kamen z glavo. In na čelu malo pod lasiščem mi je na desni tekla kri iz rane v obliki kaf (k). Ni mi bilo jasno kako mi je lahko tekla kri. A mi je. Pogledala sem si dlani, ki so mi zaradi ostrega peska krvalele in zaradi vročine močno skeleke. Na svoji levi sem zageldala Katy, Justina in Lucasa. »All, Kay ima moči odvzemanja moči postopoma in prividov oz. halicuniranja. Preden sem pogruntala kaj to pomeni sem bila v črnem oblaku ne dima ampak prahu. Čutila sem, da mi je nekaj pronikcalo v glavo. Karnaenkrat pa so sem mi odprle oči in bila sem v puščavi. Pihalo je nikogar ni bilo nikjer, pred sabo sem videla pogrezajočo se tablo z napisom imena naše vasi, mojega doma. Stopila sem dalje in tam je stala Katy. Bila je peščen kipec. Dotaknila sem se je in njen prah je odpihnilo. Pgledala sem okoli. Na moji desni so stala mami, oči in Luka. Stali so, njihovi obrazi so bili prestrašeni in objemali so se. »Takšno bo tvoje življenje All power girl, če me boš premagala. Vse bo bilo puščava. In zdaj poglej kakšno bo če se mi prepustiš.« spet so se mi odprle oči. Stala sem na travniku polnem rož. Na odeji za piknik so sedeli mami, oči in Luka. Za njimi je bilo jezero in v njem je bila Katy in se kopala. Pomignila mi je naj pridem k njej a sem bila spet v puščavi. Takrat mi je stekla solza po licu in to je morala videti Katy, saj mi je rekla: »All. Puščava se bo zgodil če se mu boš prepustila.« »Ne dovoli mu, da se to zgodi.« je rekel Justin. Ko sem slišala te besede nisem več pustila, da bi halucinacije prihajale v mojo glavo. Okoli sebe sem naredila ščit, ga razširila in razblinila oblak prahu, ki me je objemal in posrkaval vase. »Kar išči svetlobo vsemogočna punca! Ne boč je našla!« je zarjovel in se zarežal. Dvignila sem se in zagledala majhno svetlo luknjo. Kaj je že rekel Kay? »Ne išči svetlobe, ker je ne boš našla.« Dvignila sem se in vrgla ognjeno kroglo naravnost v svetlo luknjo. Oblak se je zmanjšal in luknja se je povečala. In vrgla sem še enkrat in še enkrat in še enkrat. Zdaj je bila luknja že ogromna in oblak črnine majhen. Kay je vame vrgel veliko zeleno kroglo a sem se ji enostavno izmaknila. Vrgla sem kroglo v luknjo in oblak črnine je izginil. Vse se je razblinilo in na tleh je ležal speč fant oblečen v togo. Obrnila sem se k prijateljem in videla, da je Justin ležal na tleh. Takoj sem stekla k njemu. »Kay ga je zadel.« je rekla Katy. Stopila sem k njemu in takrat so se okoli nas svetlikale tri barve. Bili so posebni trakovi. Prvi je šel v Lucas in Lucas je poletel, drugi trak je šel vae in rana na čelu mi je nehala krvaveti in zadnji je čel v Justina, ki je odprl oči. Stekla sem vsa vesela k njemu in ga objela. Deček, ki je bil Kay je še spal. Prijela sem ga in ga odpeljala v zapor. Nato sem prišla nazaj k prijateljem. »Končajmo to norost .« sem rekla in nas steleportirala domov. Doma sem se odločila, da grem na sprehod do zadnjega slapu. »Simone! Lahko grem s tabo?« »Seveda.« sem rekla in stopila z njim. Ko sva bila pri drugem mostu pa me je justin porinil in rekel s pošastnim glasom: »Si res mislila, da mi boš pobegnila All power girl?! Tvoja usoda bo enaka kot so bile usode drugih junakov a tbe bom še ubil!« je zakričal. In v tistem trenutku mi je prekipelo. Zagnala sem se v Justina in…

…Zagnala sem se v Justina, se dotaknila njegovega prsnega koša in zakričala: »Svojo usodo si pišem sama.«. Od prsnega koše se mu je po celem telesu razlezel led. In nastal je ledena lučka z okusom Justin in Kay. To sem morala narediti. Bilo mi je hudo a Kay je v Justinu. Prijela sem kip in ga teleportirala v svojo sobo in ga skrila v omaro. Hitro in okretno sem stekla domov in morala sem paziti, da nisem začela superhitro teči. Zavila sem pri istem ovinku kot vedni in se tokrat zaletela v Chrisa. Jaz sem ostala na nogah Chrisa pa je odneslo tri metre stran. Bil je na tleh malo opraskan in takoj ko sem ga prijela za roko so se mu rane zacelile. Tako sem bila živčna in zato so moči kar same delale. »Oprosti. Si v redu?« sem rekla »Ja. Hvala.« »In kam greš?« sem vprašala, saj mi je bilo vse skupaj čusdno kam gre. »Pri Luki bom prespal.« neee samo to neee. Res nočem, da bi me gledal par ur. Konec. Poklicala bom mami in prosila, da pri meni prespi Katy. Še naštudirali bova lahko kako bova dobili Kaya iz Justina. In sem mogla it s Chrisom domov. Vsega sem že mela »poln kufer« zato sploh nisem več razmišljala. Med večerjo na kateri je bil tudi Chris je priletel sršen. Ne vem od kod se jevzel a meni je bilo to tako tečno, da sem vzela nož in ga vrgla natančno v sršena, da ga je nož napičil kot na ražnju in skupaj sta se zapičila v steno (pripis pisateljice: tega ne počnite doma). Oba sta e zelo čudno pogledala jaz pa sem le skomignila z rameni in jedla dalje. Povečerji je prišla Katy. Dolgo v noč sva razmišljali kako bova rešili Justina. In zjutraj sva našli rešitev: Takoj ko Simone odmrzne Justina Katy dvigne kozarec v katerega bova ujeli Kaya, saj po Katyinih izračunih in temu da je led vsaj 30 stopinj pod lediščem bi moral Kay zapustiti telo. In zjutraj, ko sta fanta že vsaj tri ure igrala igrice sva se pripravili. Odmrznila sem Justina, ki je imel še vedno presenečen obraz. In res Kay je šel iz Justina od zadaj in Katy, ga je ujela v kozarec. In kozarec sva zapečatili in ga shranili za 24 vrati iz titana v najglobjem delu brloga.
In tole je še celotna zgodba
Lp. flamingo