Hejla hojla.
Tu je nov del zgodbe.

Nepremično sem poslušala mamo, ki je vozila med tem, ko je govorila o očetu, meni in mojima dvojčicama, in sophiji. Vprašala sem jo »Kje pa so zdaj one? Saj vem, da sta Ava in Ari pri Clari in Nancy, ampak kje pa je Sophia?« »Sophia je v centru za nadnaravne otroke. V šoli je po nesreči pokazala svoje moči, zdaj pa je že 7 let v CNO. Nič se ne uči, samo poskušajo kako veliko zmore. Čeprav mislim, da po nesreči v šoli ni več uporabljala svojih moči jo imajo še vedno zaklenjeno tam notri.« mi je hlipajoče povedala. »Ne skrbi mami. Imam idejo kako jo rešiti. Samo prepusti zadevo meni.« prvič v življenju sem jo poklicala mami. Nikoli si nisem mislila, da je tako dober občutek ko prvič izrečeš neko besedo. V moji glavi so se prepletali načini kako bi jo rešila. Prvi del. Moram priti v CNO. Drugi del. Moram najti Sophio. Tretji del. Moram priti iz CNO brez de bi me opazili. Četrti del. Moram najti svoji dvojčici. Ampak kako bi lahko vse to naredili brez, da bi opazili kaj čudnega. Morala sem povedati mami svoj načrt, ki sem ga skovala med tek, ko je mama spala na obloženih mehkih tleh avta. Zunaj je bilo čisto tmno, zato me je vleklo v spanec. Ampak nisem smela zaspati, morala sem varovati mamo. Nebi prenesla če bi se ji kaj zgodilo.
Ko se je naslednje jutro mama zbudila sem glavo hitro naslonila na okno avta kakor da spim. Nevarnost je bila mimo. »Oh. Moja mala punčka še spi.« je začela govoriti, kar naenkrat je utihnila. Sledila je kratek in glasen »HMHMHM« dvignila sem glavo. Zagledala sem mamo, ki je ležala na tleh avta. »NNNNNNNEEEEEEEEEE!!!!!!!!!!!!!!!« sem zavpila ter se vrgla na kolena poleg nje. Mama je ležala na tleh avta, pokrita z papirnato vrečo močno zavezano okrog vrata. Vstala sem iz avta ter zavpila: »Na pomoč!« nihče se ni oglasil. V daljavi sem zagledala luč. Stopila sem na noge, sej sem prej stala na kolenih. Mamo sem potegnila iz avta na travo. Enkrat sem na televiziji gledala kako oživljati, zato mi je zdaj to prišlo prav. Uho sem prislonila k njenim ustom. Slišala sem nekaj takega kot: »Ne smem umreti. Pomagati moram Amy. Ne smem umreti!« zakričala je zato sem odskočila stran od nje. Ko je zakričala ji ustnice niso niti trznile. Kar naenkrat sem zaslišala glasove. »Ne smem je izpustiti, ona je moje edino upanje na zmago.« obrnila sem se. Pred mano je stal Jack. Še preden sem se obrnila sem iztegnila roke, čisto za preventivo, ko pa sem se obrnila sem iz rok že izpustila kanček svoje moči in z ledom zadela Jacka. Zaledenel je. Iztegnila sem še drugo roko in iz nje je švignil ogenj. Počutila sem se fantastično. Le da me je Jack gledal kakor, da je najbolj nasilen in nesramen fant na Zemlji. »Kaj je narobe s tabo?« »Kako me poznaš?!« me je ledeno vprašal. Napela sem moči in slišala, da je Jack nekaj rekel, a ustnic spet ni premikal. Ugotovila sem kaj mi je...

Amy(kakšna je ko uporablja moč ognja: https://i2.wp.com/citymagazine.si/wp-content/uploads/2015/07/11312498_1451567941808647_1881864095_n.jpg?w=796&h=796&crop=1&ssl=1
Amy(kakšna je ko uporablja moč ledu): https://i2.wp.com/therighthairstyles.com/wp-content/uploads/2017/08/1-pastel-blue-mermaid-ombre.jpg?zoom=1.5&resize=500%2C696&ssl=1

Upam, da vam je bil ta del všeč.
Lp.Ilovecandy