Pisalnica
3.Nov svet
Astra je bila dovolj stara, da se je lahko vpisala v bližnjo šolo in pridobivala znanje. Šola ji ni bila še znana, saj še ni slišala kaj počnejo tam. Šolo si je predstavljala kot lepo hiško, kjer se otroci igrajo in z igro pridobivajo potrebno znanje, ki jim bo prav prišlo v prihodnosti. Mama ji je kupila lepo rožnato torbico za pisane zvezke in vse ostale potrebne potrebščine. Astri je bilo to všeč čeprav ni vedela zakaj to sploh potrebuje. Mama ji je razložila a 6 letni otrok ni še čisto razumel vsega,kar je še treba, saj zato je šola.
Astra si je dan pred prvim šolskim dnem obiska šole pripravila svoje najlepše zimske obleke, čeveljčke in še lepe puhaste naušnike ter črne rokavičke, da ji bo toplo. Veselo je skakljala po končanem delu in se smehljala. Hitro se je preoblekla v pižamo s samorogi in si umila bleščeče zobke in si počesala lepe rjave lase. Odšla je še do staršev jih objela in stisnila zelo močno in odhitela do svoje sobe in se vlegla na posteljo ter v trenutku odpotovala v sanje.
Pričel se je dan, ki ga je Astra zelo močno čakala. Hitro je skočila iz postelje odhitela do mesta kjer si je včeraj pripravila vse potrebno in se oblekla in obula. Na mizi jo je že čakal zajtrk in nasmejana mama, ki jo je po zajtrku pospremila do šolskega avtobusa, ki jo je pričakal pred njeno vilo. Počasi je vstopila in se poslovila od mame ter prijazno pozdravila šoferja Štefana,ki se ji je nasmehnil. Vsedla se je na najbližji prosti sedež in uživala v vožnji z avtobusom do šole, ki jo je nestrpno čakala že 3 dni.
Astra je bila dovolj stara, da se je lahko vpisala v bližnjo šolo in pridobivala znanje. Šola ji ni bila še znana, saj še ni slišala kaj počnejo tam. Šolo si je predstavljala kot lepo hiško, kjer se otroci igrajo in z igro pridobivajo potrebno znanje, ki jim bo prav prišlo v prihodnosti. Mama ji je kupila lepo rožnato torbico za pisane zvezke in vse ostale potrebne potrebščine. Astri je bilo to všeč čeprav ni vedela zakaj to sploh potrebuje. Mama ji je razložila a 6 letni otrok ni še čisto razumel vsega,kar je še treba, saj zato je šola.
Astra si je dan pred prvim šolskim dnem obiska šole pripravila svoje najlepše zimske obleke, čeveljčke in še lepe puhaste naušnike ter črne rokavičke, da ji bo toplo. Veselo je skakljala po končanem delu in se smehljala. Hitro se je preoblekla v pižamo s samorogi in si umila bleščeče zobke in si počesala lepe rjave lase. Odšla je še do staršev jih objela in stisnila zelo močno in odhitela do svoje sobe in se vlegla na posteljo ter v trenutku odpotovala v sanje.
Pričel se je dan, ki ga je Astra zelo močno čakala. Hitro je skočila iz postelje odhitela do mesta kjer si je včeraj pripravila vse potrebno in se oblekla in obula. Na mizi jo je že čakal zajtrk in nasmejana mama, ki jo je po zajtrku pospremila do šolskega avtobusa, ki jo je pričakal pred njeno vilo. Počasi je vstopila in se poslovila od mame ter prijazno pozdravila šoferja Štefana,ki se ji je nasmehnil. Vsedla se je na najbližji prosti sedež in uživala v vožnji z avtobusom do šole, ki jo je nestrpno čakala že 3 dni.
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
