Ojla:green_heart:
Tu je 2. del zgodbe Ayitino navadno življenje. Upam da boš užival. <3
______________________________________________


Ust kar nisem mogla zapreti, ko...so me novi sošolci bombardirali z vprašanji. *i*"Ne, ne, ne! Prosim nehajte, prosim nehajte."*i* Vse kar sem si v tistem trenutku želela je priti do svojega stola. Učiteljica je začela kričati, kar je situacijo še poslabšalo. Pokazala mi je kje sedim medtem pa mirila sošolce, ki pa niso utihnili. In takrat se je zgodilo. Sedela sem na stolu obkrožena z neznanimi ljudmi. In začela jokati. *i*"Zakaj, zakaj!?"*i* Res si nisem želela da bi me imeli za jokico.


Čez nekaj časa je nekaj učencev prenehalo spraševati, učiteljica pa je nehala kričati. Nato jim je dala lekcijo o tem kako naj bi se obnašali in naj pomislijo kako se jaz počutim, jaz pa sem samo sedela in verjemite mi bilo je zeloooo čudno.


"Ej, Ayita." Pogledala sem proti sosednji klopi. Tam je sedela Maja. "Žal mi je ker so te tako napadli." "Hvala." Sem odgovorila.

Ko je pouk končal, sem odšla na drugo stran učilnice, ko se je zgodilo nekaj, česar nisem pričakovala...

______________________________________________


To je današnji del. Upam da si užival v branju:green_heart: