Hej tukaj nov del. Malo je daljši zato upam da vam bo všeč. Lp Chloe:sparkling_heart:
Nekdo je poklical Barbaro, bila je njena mama zato jo je dala na zvočnik. “hej ljubica kako si?” “uredu pa ti?” “uredu kličem zaradi tega da ti sporočim da bo Benjamin delal do 21.00 jaz sem že končala z službo tako da sem se odločila da tebe in Brandona pustim še malo sama tako da smo v avtu in gremo na pohod do Biserja tako da nas ne bo do 20.00.” “uredu hvala” “saj si bosta sama znala narediti kaj za jest kajne?” “ja mami ne skrbi stara sem 18 znam si pripraviti karkoli. Pa vi kaj boste jedli?” “v pizzerijo bomo šli.” “uredu adijo” “adijo” se poslovita in Barbara. “Torej bova sama do osmih?” “ja in ne boš se izognil testu no ja prav preverjanju matematike.” “tudi prav in kaj je Biser?” “to je mesto katerega smo odkrili pred tremi leti in poimenovali smo ga Biser ker sem našla ko sem se potapljala biser pravi biser.” “lepo” “ja” “no ja vzmiva si malo odmora od učenja in se igrajva kakšno družabno igro” “ja!” telefon mi začne vibrirati in oče me kliče že stotič danes. “enkrat se mu boš moral javiti.” “ja saj vem ampak nevem kakšen odziv bo imel glede na to da včeraj nisem prišel domov.” “ja razumem ampak daj javi se mu in ga daj na zvočnik.” Res ne vem kaj naj naredim. “tudi prav” javim se in dam na zvočnik. “Brandon si to ti?” “ja tukaj sem.” Rečem z odločnim glasom saj sem se odločil da me ne bo zlomil. “kje za vraga si?” “nekje že. Pa ti kje si?” “doma te kličem kot nor. Zakaj nisi doma?” “zakaj pa bi se moral vrniti domov?” “Danes imaš šolo! Ker si jo zamudil se boš sam naučil kakor veš in znaš za jutrani test in če ga ne boš opravil greš nazaj v gimnazijo Bureli in se sam znajdi da se boš lahko zbral!” “danes sem že imel šolo. Oprosti ampak moram iti saj pišem preverjanje iz matematike. Sporočim kako mi je šlo adijo!” in odložim. “veliko bolje je šlo kot sem si predstavljal.” “ja ampak sam si rekel da nočeš nazaj v šolo če ne opraviš testa.” “nikoli ne misli resno” “uredu” “kaj se greva igrat?” “kaj pa Jungle speed ali Remi?” “Težka odločitev… lahko oboje?” “ja seveda”. Ko sva se igrala sem 2 zgubil in 1 krat zmagal Jungle speed pri Remiju pa sem jo popolnoma zmagal. Zmagal sem 13 izgubil pa nikoli. “preverjanje te čaka zgoraj” “saj res…. Ampak bi lahko prej jedla.” “seveda. Kaj pa bi rad jedel?” “nevem” “pa prirediva izziv. Oba bova naredila pico. Jaz zate in ti zame. Ker ne veva kaj imava najraje lahko dobiva en joker. Torej da lahko nekaj vprašaš. Razumeš? Bi probala?” “lahko” Kolikor se spomnim je Barbara takrat rekla da bi pico vegetarian in to bom torej naredil. Uuuu na spletu lahko pogledam kaj je imela na pici. Točno tako sem tudi storil. Na koncu sem jaz njej pripravil pico vegetarian ona pa meni margerito. Vau kok dobro zna narediti testo. Njam. “Imam eno idejo.” “povej” reče. “kaj pa če bi si pripravila najljubšo sladkarijo?” “lahko.” Je odgovorila z zanimanjem. Vedel sem kaj ji bom pripravil… Njene najljubše Bonbone Bertije. Čez pet minut sva si pokazala kaj sva pripravila. Barbara mi je pripravial….. Sadno kupo s sladoledom! “kako si vedela da je to moja najčjubša sladica?” “ugibala sem” “vau… in kako je dobra” rečem z polnimi ustmi. “uredu. Sedaj ko sva se najedla te še vedno čaka preverjanje zgoraj.” “dogovorjeno. Sedaj po najboljši pici in najboljši sadni kupi s sladoledom sem pripravljen.” Test sem pisal 98/100% imel sem 34,5/35 točk. “Torej če je tvoj oče mislil resno glede testa in šole te ne bo mogel poslati nazaj. Predober si!” “hvala a pohvale gredo moji novi učiteljici Barbari. Sedaj ko sem opravil lahko test poslikam in pošljem očetu.” Tako sem tudi storil. Oče mi je odpisal: “bravo sin AMPAK KJE ZA VRAGA SI? IN KDO TE UČI?!”. Tak odziv sem tudi pričakoval od njega. Napisal sem mu: ”nevem uči pa me učitelj ki uči bolje kot Bogdan.” “dodarno vprašanje za test iz matematike se glasi: ura je 18.47 koliko časa imava dokler se ne vrne moja družina?” “sama bova še eno uro in trinajst minut.” “pravilno!” v tej uri in trinajst minut sva naredila za jesti za Barbarinino družino, sladico in pogledala sva še en film. Njeni domači so bili presenečeni, da jih čaka večerja in sladica. Pri Barbari sem ostal še par dni. Barbara je špricala šolo, da me je učila. Učitelji so vedeli da bo znanje nadoknadila tako da niso klicali njenih staršev. Včeraj sva šla na sprehod po gozdu. Danes pa sva šla v mesto. Oče me neprestano kliče že od kar se je Barbara vsega spomnila. Ne upam si domov. “Tvoj telefon zvoni Brandon.” “tokrat pa ni moj. Tvoj je. Ej enako zvonenje imava.” “mama me kliče.”
BARBARA
Mami me kliče zato se javim. “prosim mami kaj je?” “kje si?” “ammm….” “zakaj nisi v šoli?” “ammmm…” “zakaj nisi v šoli?!” “pa saj sem” “ne nisi” “ja sem ravno imamo odmor za kosilo” “odmor za kosilo imate čez 15 minut in sedaj bi morala imeti pouk. Dobro vem da v šoli nisi že 2 tedna!” “ja pa sem. V šoli sem. Končati moram ker bomo pisali preverjanje. Adijo!” “čakaj ne moreš se me znebiti. Ravnateljica je klicala da nisi v šoli in še pred mojo kliniko stojiš!” “kaj?” ozrem se naokoli in vidim da res stojim pred kliniko za živali Boterrson. Vidim tudi da mama stoji pred oknom in me gleda.
(klinika za živali Boterrson: https://images.app.goo.gl/vnubit2ZkmiGUzmF7)
“takoj ko pridem domov se bomo temeljito pogovorili.” “am…..” res nimam ideje kaj naj rečem v svoj zagovor. Primem Brandona za roko prekinem klic in zbežim do Brandonovega avta. Brandon se vsede v avto in pelje. “Pojdi na to destinacijo” rečem in dam GPS do sošolkine kmetije. “uredu ampak kaj se dogaja?” “mama ve vse vem kaj sledi ko se vrne domov. Predpoved druženja s tabo.” “kako pa to veš?” “imela sem prijateljico Blažko s katero sem špricala pouk. Mama ni bila zadovoljna da zaostajam za ostalimi učenci in dobivam cveke. Zato mi je prepovedala druženje z njo.” “uredu in kam sploh greva?” “k Blažki na kmetijo. Blažka ima tudi konje tako da bova lahko tudi jahala.” “u rad imam konje” “jaz pa jih obožujem.” Odkar mi je mama prepovedala druženje z Blažko pogrešam konje. Počutim se kot ubežnica ali upornica ki beži pred policijo. Ko sva prispela sem videla Blažko na Boni. Boni je bila moja kobila preden mi je mama prepovedala druženje z Blažko. Blažka me na začetku ni videla dokler je Boni ni nehala ubogati in stekla do mene.
(Barbarin izgled: https://images.app.goo.gl/6Z2D4CmvusTJpj3u8 )
(Boni Barbarin konj: https://images.app.goo.gl/DBQzfPK81Y632VpQ8 )
(Brendonov izgled: https://images.app.goo.gl/vpMLUcLrT2PSmDwH6)
Blažka me je takoj ko me je videla podivjala. Takoj ko je Boni prišla do mene je dobesedno skočila z nje in me prevrnila v objem. In tako je Blažka objeta v moj objem in Boni liže mene po obrazu. “Tako sem vaju pogrešala!” “jaz tudi tebe” “ihaha” pritrdi Boni. Takoj ko sta me spustili sem se vstala vsa blatna. “ne boš vrjela kaj se je zgodilo pred 3 meseci!” “kaj?!” “Pridi za mano.” Odpelje me do skednja in pokaže 3 mesece starega žrebička.
(žrebiček: https://images.app.goo.gl/iq8xmEJRkCv8xgjq9)
“kaj Boni mamica si?!” “ja ponosna mamica ki je skotila pred 3 meseci.” “Boni čestitam!” objamem jo. “In očeta sem prepričala da tvoj cabinet ostane!” “kaj?!” stečem do mojega kabineta in vidi kako je vse prašno. Ampak nekaj kar je ostalo notri bo zagotovo osrečilo Boni. S topim do skodelice z sladkornimi kockami in jih pograbim par.“Saj lahko kajne?” “seveda lahko kaj sploh sprašuješ?!” “Boni srček moj izvoli ljubica. Čestitam mamica. Upam da me nisi preveč pogrešala.” Stopim v moj cabinet in vprašam “lahko?” “seveda!” pograbim jahalno opremo se oblečem in skočim na Boni in greva.
(Jahalna obleka: https://images.app.goo.gl/SL5Ue9h1aLMhaM6C9)
(škornji: https://images.app.goo.gl/y4eVjdjH1Uu4Y1cq5)
(rokavice: https://images.app.goo.gl/eJXmx1wMKaU7VbRi7)
(Čelada: https://images.app.goo.gl/bByJfK59feCj6V7N9)
Šla sva po moj najljubši poti. Zraven poti so na začetku drevesa ko greš mimo dreves hodiš po poti do vinogradov. V vinogradih sve se vedno igrale skrivalnice. Potem sva sledili poti ki je vodila proti stari zapuščeni graščini. Potem sva galopirali do hleva.
(začetek poti: https://images.app.goo.gl/N4bgr7NxWaNtnE1T8)
BRANDON
Tam sem stal kot goba. Nihče me ni videl. Zato sem hodil po hlevu in videl konja. Bil je tako lep. Na ploščici je pisalo “Blisk 28.3.2000-….” Pogledal sem ga. Prečudovit je bil. Pobožal sem ga. Nekdo je nenadoma zavpil: “kdo si? Pusti Bliska pri miru ali pa bom streljala. Roke na vidno mesto in počasi se obrni proti meni. Ne škoduj mu saj potem ne bo nič vreden.” Ustrašil sem se toliko da se mi je zdelo da mi je srce skočilo iz mene. Obračal sem se in roke sem imel v zraku. Čudil sem se saj nerazumem kaj je ta človek mislil ko je rekel ne škoduj mu saj potem ne bo nič vreden. “kdo si?” me vpraša medtem ko se obračam. “Brandon Tailer” “no ti Brandon pusti Bliska pri miru.” Ko sem se obrnil sem zagledal žensko ki je merila pištolo vame.
(ženska samo da je imela orožje v roki: https://images.app.goo.gl/hG6mJqF9dFQQc4tf9 )