Hojla bralke moje zgodbe!
Tole je današnji del
Malo nejeverno me je pogledala a vseeno dala piti.
Grizla sem si ustnico ker nisem vedela kaj se bo zgodilo…

…a v tistem trenutku je Cris odprl oči. »Kako?« me je vprašala. Nisem imela odgovora. Enostavno čutila sem. Slišali sva krik. »Potrebujejo pomoč.« sem rekla in stopila na prag velike hiše. Ogledala sem si situacijo. Več kot sto polkrvnih se je borilo proti zmaju. Zmaj je imel le tri odprtine. Eno na desni strani pri prpogibu nog in eno na levi strani pri prepogibu nog. In tretjo je imel malo pod svojo brado na oprsju. Meč bi morala spraviti v luknjo na oprsju. Že vem! Stekla sem do strelcev in glavnemu strelcu rekla: »Streljajte v rep!« »Zakaj?« me je vprašal. »Boš videl. Zdaj pa streljajte.« sem rekla in že sem stekla k Percyu.. Slišala sem še ukaz: »Streljajte v rep!« Nato pa sem že bila pri Percyu in Annabeth. »Annabeth, ti pojdi iz desne strani na njegovo zadnjo nogo. Percy ti naredi isto le da pojdi iz leve strani. Ko bosta videla, da tečem proti zmeau se mi pridružita.« Stekla sem v veliko hišo in si slekla oklep. Stekla sem k Clariss. »Rabim tvojo pomoč. Primi tole.« in ji podala kopje. »Ko bom zunaj steci in pritrdi s pomočjo kopja zmajev rep. Hitro se umakni.« sem rekla in stekla ven. Clariss mi je ubogljivo sledila. »Zdaj Clariss!« sem zakričala. In Clariss je stekla. Izognila sem je ognju on skočila. Kopje je predrlo teb in se zadrlo v tla. »Nehajte streljati!« sem ukazala Apolovim strelcem. Stekla sem naravnost proti zmajevemu rebu. »Percy Annabeth. Zdaj!« sem rekla in pognala sta se na noge. Jaz sem naredila isto in tekla po zmajevem repu. Stekla sem in pristala na trupu. Priključila sta se mi Percy in Annabeth. »Skočita mu na spredne roke in mu na nepokriti del kože na nogi zapičita orožje.« pokimala sta in stekla vsak v svojo smer. Zagnala sem se in zmaju skočila na glavo. In nato sem skočila iz glave. Začutila sem cukanje v trebuhu in veter me je odnesel do zmajevega vratu. Prijela sem se za kožno gubo na zmajevem vratu. »Zdaj!« sem kriknila in jaz Percy in Annabeth smo hkrati zadrli orožje v zmaja. Zmaj je zarjovel in se počasi začel spreminjato v prah. Zadnji trenutek sem skočila. Na tleh sta me že pričakala Percy in Annabeth. »Zdaj smo varni?« me je vprašal Percy. »Zelo bi si to želela a brez runa ne gre. Še nekaj časa ne bomo varni. Po Luka bodo prišli.« »Kako to veš?« »Vem. In to je v tem trenutku slabo. Postaviti bomo morali stražo nimamo druge izbire.« sem odgovorila. »Lizzy ima prav. Čas je, da postavimo stražo. Straža naj bodo manj izkušeni in en izkušan borec. Tako bomo imeli močne borce, ko nas napadejo. Ti, ti, ti in ti pojdite z mano. Ostali pojdite spat.« je odločil Hiron. »Hiron« sem rekla in Hiron se je obrnil. »Kaj je Lizzy?« »Jutri ne bomo morali dolgo zdržati. Po Luka bodo prišli. In če bo treba nas bodo zradirali. Nevarno bo.« »Vem Lizzy. Ali veš kako bi gospodarja Titanov spravili iz Luka?« »Na žalost obstaja le ena rešitev…
Lep pozdrav fla