Haiii! to je prvi del. moje nove zgodbe! Prosim daj ji priložnost in preberi 1 poglavje! Hvalaa ti če boš!
-----------------------------------------------------------------------------------------
1 Poglavje

»Iliri niso dovolj samostojni, to vam lahko zagotovim. Potrebujejo vodstvo…« Je skušal nadaljevati pa ga je Genterous ustavil.
»Saj imajo vodstvo, Remizue. Imajo modre staroste, katere poslušajo, konec koncev pa ima Siril Han poglavarja, ki je pravičen in bister. Ne vidim potrebe po tem, da bi jih mogli voditi.« je potiho, a odločno rekel Genterous.
»Noriški narod je močen. Lahko pa postane močnejši. Siril Hanu, ne bi storili hudega, samo večje ozemlje moramo narediti. Stare staroste pa lahko vržemo z mesta. In tisti poglavar. Zanj lahko poskrbim. Imamo močno Noriško vojsko z več 800 mož..« Je skušal Remizue.
»Tako kot mi, imajo svojo vas, svoj jezik, narode,…In tega jim nočem vzeti. Naše ozemlje pa je že dovolj veliko.«Je živčno dejal Genterous.
»Vedno je dobro imeti več.« Je mirno rekel Remizue.
»Če lahko« Je vstal še Tihuresuos. »Se strinjam z Remizuemom. Večje ozemlje, bi nam prineslo veliko več. Imeli bi tudi večje okolje gozdov, da gredo lahko možje na lov za divjino. Sploh pa ilirom ne bomo naredili nič hudega.« Je povedal svoje.
»Dovolj ljudem smo vzeli kar so imeli.« je že brez upanja rekel Genterous. Takrat pa se je oglasil glavni poglavar Zerutepu.
»Zakaj podpiraš ilire? Oni so naši naprotniki.« Je naglas povedal svoje.
»Ne podpiram jih, le nočem še eni vasi prikrajšati življenje…« Tokrat je Genterous tudi poskušal nadaljevati pa ga je Zeruteou ustavil.
»Dovolj sem slišal. Glasujmo. Kdo je za to da Siril Hanu postanemo vodstvo, naj dvigne roko.« 12 vodij v največji zemljanki sredi Noriške vasi je živčno mencalo. Remizue pa je takoj odločno dvignil roko. Pridružil se mu je še Tihuresuos. Na koncu so roko dvignili še Peljisetus, Mordenit, Defeguh in Sadevel. Počasi sta dvignila roko še Reste in Edefir. Vsi so zrli v zadnjega. Grezuta. Sin Zerutepuja. Zeruteou ga je ošvrknil z pogledom. Grezut je takoj brez pomisleka dvignil roko. Genterous se je prijel za glavo in vzdihnil. Izgubil je upanje.

Prišel je sodni dan. Že zjutraj je v vojaškem taboru kar mrgolelo od 800 vojakov. Pripravljali so se na bitko. Nekateri so brusili kopje in bodala, drugi so si čistili oklep. Nekateri so umivali svoje verižne srajce, drugi pa molili k Marsu-bogu vojne. Genterous se je sprehajal po taboru in gledal vojsko, kako se pripravlja. Iliri se ne bodo kar tako predali to je vedel. To noč bo prelito veliko krvi.
»Genterous!« Je zaklical Remizue, ki se mu je približeval na konju.
»Kupili smo nekaj novih konjev. Hitri so. Bolj kot prejšnji. Dobra novica je da bo več konjenikov kot pešcov, kar je dobro. Bitka bo osvojena.« Je z nasmehom rekel.
»Še vedno sem proti temu.« Je brez da bi ga pogledal rekel.
»Tega ne bom poslušal.« Je z resnim obrazom rekel in pognal konja. Genterousa ni nič skrbelo, kaj bo naredil. Sedel je na skali, dokler ni začutil roko na njegovi rami. Obrnil se je ter zagledal Zerutepuja. Vstal je in se mu priklonil.
»Vidim, da se še kar nisi sprijaznil. Kaj imaš z Siril Hanom?«
»Nič, gospod.«
»Nek razlog je. In slišal ga bom. Še se še enkrat zlažeš, boš končal z mečem na vratu.« Zavzdihnil je.
»To je resnica, gospod. Nič vam ne prekrivam.« Je rekel in pogledal k tlom.
»Dobro vem…Sodeluješ z Iliri.« Ga je z mrkim obrazom pogledal.
»Ne. To ni res, gospod.«
Ni ga poslušal. Zerutepu je hotel imeti vedno prav. Obrnil se je in odšel k Heterusu, njegovemu naj vzestejšemu vojaku, ter mu nekaj rekel. Heterus je pokimal in odšel. Tudi ZeruTepu je odšel. Genterous se je prijel za glavo…Slutil je kaj se bo zgodilo.

-----------------------------------------------------------------------
to je to! če vam je všeč stisni like in napiši kom če hočeš nov del! Za to zgodbo sem se rees postrudila, zato bom noro vesela vsakega lajka ali komentarja!

WW