Hojla!
Vidim, da že vsi božičite zgodbe zato sem tudi jaz nekaj začela pacat
Verjetno ne bom končala. Razen, če bo veliko zanimanja (ki ga pa pri mojih zgodbah ni nikoli)
No Uživajte!

V resnici ne morem brez tebe a me je strah. In če me razumeš me boš ljubil večno.

Počutila sem se prazno. Solze so se mi stekale po obrazu medtem, ko so snežinke močile moje dolge kostanjeve lase. Pravkar sem se razšla z nekom, ki mi nekaj pomeni.
En teden do božiča je in jaz sem si praznike uničila z razhodom, ki ga sploh nisem nameravala izpeljati. Samo-okej zakomplicirano je in zdaj sem tako sesuta, da ne morem razmišljati.
Po mokrem pločniku sem se vlekla domov. Počutila sem se kot driska. Bolelo me je da sem to naredila. Še zdaj si ne moram izbristi njegovega obraza iz glave. Ko so se mu solze ulile po obrazu in je samo stekel in jaz sem kot nek klošar samo stala tam. In tako sem se vlekla vse do svoje hiše. Tako sesuta sem bila, da še ključa nisem morala vtakniti v ključavnico. In tako sem se usedla na verando in se zavila v jakno. In tako je bušilo iz mene. Vsa čustva, vse kar mi je ležalo na srcu se je odlepilo iz njega in me brusilo po moji koži, kot brusilni papir. In po uri histeričnega joka in klicanja sosedov, če sem v redu, sem se pomirila. Vse kar mi je oblepalo srce in ga brusilo je zlezlo ven. Počutila sem se bolje. Nekako. In tako sem zadela ključ odprla vrata in šla naravnost v svojo sobo kjer sem se vrgla na posteljo in zaspala.
Zbudilo me je zvonenje telefona, ki je bil v mojem žepu jakne, ki je bila še vedno na meni. Klicala me je Jenny.
»Hej!« sem zaslišala iz telefona: »Kako je bilo na zmenku?!« je skoraj zakričala.
In tako sem se ustavila. Skoraj sem že pozabila, kakšno budalo sem. Ampak ohranila sem mirno kri: "No zaprosil me je….« In tako sem iz slušalke slišala tako glasen krik, da mi je še nekaj sekund za tem cvililo v ušesu. Jenny je že probala nekaj veselega načebljati ampak sem jo ustavila: »In jaz sem rekla ne in potem sem mu rekla nekaj kar sem samo razmišljala in potem sva se razšla in zdaj ležim v svoji postelji v čevljih in jakni.«
In takrat nisem slišala: Oh, žal mi je. Bi večer preživeli ob gledanju pocukranih romantičnih komedij in nažiranju sladoleda. Ampak sem slišala to: »Kaj?! Ti se hecaš, ti se hecaš.« tako hitro je žlobudrala, da nisem prišla do besede. »Najbolj srčkan fant te je zaprosil in ti si rekla ne in še za povrhu si ga pustila. Nic, in še nekaj je.« je zaključila. Zako me je zadela da sem samo molčala in čakala, da bo ustrelila ven. »Chris je bil depresiven.«
To je to.
Upam, da bom končala.
Lp. fla