.Še predzadnji del. Jutri pa bo zadnji.

Božiček
"Ali je vse pripravljeno? Ja? Ok. Gremo na pot!"
Anja
Tako kot vsako leto sem pod smrečico nastavial piškote in darlio za Božička. Odšla sem spat 1 celo debelo uro prej.
Božiček
"Oj, smrečica, oj smrečica, oj smrečica zelena." se je veselil. Kar naenkrat pa..."O,NEEEEEEEEEEEEEE!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!" sledilec pridnih otrok mu je padel na tla."KAJ NAJ ZDAJ? KAKO JIH BOM NAŠEL????????!!!!!!!!!!!!". In je začel jokati.
Rudolf
"Božiček.. Kaj nimamo rezervnega?" "Imamo. Ampak... Saj smo že na polovici sveta!"
Hubert
"Iznašel sem uro, ki ustavi čas." "Naj ti bo. Ampak, če bo kaj narobe boš udpuščen. Se razumeva?" Hubert je pogoltnil cmok, ki se mu je pojavil v grlu.Tvegano je. Ampak za otroke bo naredil vse.
Rudolf
Kot blisk je z ostalimi jeleni švignil čez nebo. Medtem je Hubert ustavil čas. Končno so prispeli na cilj. Božiček je takoj odhitel v hišo. Pograbil je rezervni strojček in so se spet odpeljali v čarobno noč.
Božiček
Odahnil si je. Hubert se je končno izskazal za uporabnega. Prispeli so do Anje. " Pa poglejmo. Darilo za Anjo, njeno mamo, Davea, Iso(očkova sodelovka), Filipa(bratec), Amy (sestrica po očkovi strani), očka in pismo za Anjo." Ko je vse odložil pod smrekico je hitro pojedel in smuknil po dimniku navzgor.