Nov del!


~~~


(Vsi so jo imeli radi in imela je veliko prijateljev. Z njimi je raziskovala gozd...)


Imela pa je tri najboljše prijatelje. Ron je imel rdeče skodrane lase in modre oči, Dijana je bila rjavolaska z modrimi očimi, Adam pa je imel črne lase in zelene oči.

Lilija je zjutraj hitro pojedla zajtrk, saj se ji je mudilo s prijatelji v gozd. "Adijo mami!" je pozdravila in odšla.

"Joj, Lilija, kje hodiš tako dolgo? Mudi se nam!"
jo vprašajo prijatelji. "Samo zajtrk sem še jedla," jim odgovori. In gredo.

Hodijo po shojeni poti. Ptice lepo pojejo. Sonce sije. Vse je tako mirno in lepo.

"Kaj če bi šli danes po drugi poti? Da malo vidimo še tisti del gozda," vpraša Dijana.

"Ja, tekmujmo!" odgovori Adam.

Vsi vkrati se poženejo v dir. Skačejo čez veje, listje, travo, grmovje... Zaenkrat vodi Adam. Ampak dokaj kmalu ga dohiti in nato tudi prehiti Lilija. "Počakajte me!" se za njimi dere Ron, ker jih ne dohiteva.

Pritečejo do jame. Tam se ustavijo in počakajo Rona. Končno izza drevesa priteče še Ron. Počakajo, da pridejo do sape in se nadihajo, nato pa se razgledajo naokoli. Ugotovijo, da niso tukaj še nikoli bili.

Zaslišijo pokanje vej. Malo se prestrašijo. Ozrejo se naokoli, ampak ne vidijo ničesar. Nakar pa zaslišijo zvok podoben rjovenju, z vrha jame. Ozrejo se gor in zagledajo mogočnega tigra. Tiger skoči z vrha jame prednje. Hodi pred njimi in renči. Vsi zbežijo stran, razen Lilije. Ta se usede na tla pred tigra. Sproščena je in čisto mirno diha, da ga nebi prestrašila.

Ampak tiger zarenči, pride do nje in zamahne s šapo po njeni rami. Lilija začuti skelečo bolečino, vkrati pa razmišlja: "Tigri so tako lepe in mogočne živali. Še posebej ta, je prečudovit." Ron zakriči, ker se boji za Lilijo. Tiger se prestraši in zbeži v jamo.

Adam in Dijana jo primeta pod roke in ji pomagata vstati. Lilija šele zdaj opazi, da je poškodovana, ko jo zaskeli rama. "Hvala, ampak ni mi treba pomagati!" reče.

"Kaj bomo zdaj?" vpraša Ron. "Lahko gremo nazaj domov, ali pa naprej do slapa, kamor smo najprej nameravali," pove Dijana. "Najbolje bo, če gremo do slapa in Liliji očistimo ter povežemo rano," reče Adam.

Pot do slapa se vsem tako vleče, ker Lilija ne more hitreje... Ampak zdaj morajo naprej. Ne morejo se obrniti. Če bi se hoteli, bi se morali pri jami. Zdaj se ne splača več.

No in končno se zasliši šumenje vode! Vsi, razen Lilije, stečejo do slapa. "Oh, skoraj smo pozabili na Lilijo!" reče Ron in steče k njej. Pospremi jo do jezera v katerga se izliva mogočen slap. Na ta kraj imajo veliko lepih spominov. Tukaj so že kot mali skakali v vodo. Ampak zdaj ne morejo. Ni časa. Najprej morajo Liliji oskrbeti rano.

Lilija se usede poleg vode. Dijana ji splahne rano, med tem, pa Ron poišče stvari s katerimi bi jo lahko povili. Nato ji Adam z listjem, zdravilnimi gobami in ovijalkami obvije roko.
"Tako! Pa je!" reče.

"Gremo zdaj nazaj po poti, ki jo poznamo?" vpraša Lilija. Vsi se strinjajo. In grejo.

Tokrat ne srečajo nobenih zveri. Ampak Lilija ves čas premišljuje zakaj jo je tiger popraskal. Saj je nebi kar tako. Pa tudi ni bilo videti, da bi v jami imel mladiče. Le zakaj?

Končno prispejo domov. Vsi so že v skrbeh zanje. "Kje ste bili? Kaj ste počeli? Kaj se ti je zgodilo Lilija?" jih domačini takoj zasujejo z vprašanji. Ne zmenijo se zanje, saj je vedno tako, ko pridejo domov.

"Lilija, saj sva zmenjena, da danes zvečer gledava zvezde, kajne?" jo vpraša Ron. "Ja, seveda!" mu odgovori. Poslovijo se in vsak gre k svojim staršem.

"Ne razumem, zakaj me je tiger opraskal!?! Saj mu nisem nič naredila!?!" se še vedno sprašuje Lilija. "Poslušaj ljubica, živali včasih čutijo, da se bo zgodilo nekaj velikega, zato se včasih prestrašijo. Lahko te napadejo ali pa zbežijo, kot je naredil ta tvoj tiger." ji razlaga mama, med tem, ko ji na novo povija rano. "Pridi, gremo zdaj jest, po tem pa si zmenjena, da greš z Ronom gledati zvezde, kaj ne?" reče. "Ja." odgovori Lilija. "Veš, mislim, da si mu všeč." pove Mama. "Res? Meni se ne zdi tako." reče Lilija. "Meni pa," odvrne mama.

Po večerji jo že pod drevesom čaka Ron. Spusti mu vrv, da se povleče gor. Prime ga za roko in mu pomaga splezati na vejo. Skupaj spležeta na vrh drevesa in se uležeta na streho hiše. "Ali niso prečudovite?" jo vpraša Ron. "Ja, res so," odvrne Lilija. "Ali vidiš mali voz?" ga vpraša. "Ja," ji odgovori. "Tam je tudi zvezda severnica, malo naprej pa še veliki voz. Vidiš?" reče Lilija. "Amh." ji odvrne. "Vau! Kaj je bilo to?"

Mimo prileti vijolična stvar, podobna zvezdnemu otrinku, ki za sabo pušča modro sled. "Izgleda, kot da je padla v gozd, blizu slapa," ugotovi Lilija. "To morava jutri raziskati!" reče Ron...


~~~

To je vse za danes. (Vem, da je bil tale del daljši od prejšnjega.) Več pa v naslednjem delu!

Upam, da vam je bil ta všeč! ☆

Ko bodo vsaj trije lajki in komentarji, bom začela pisati naslednji del.

Lep pozdrav!
Horse girl