Hello :wave:!
Danes je torej dan nadaljevanja zgodbe Temnejši odtenek čarovnije. Imam pa ne tako dobro novico: nadaljevanja te zgodbe ne bo :cry:. Srečno branje!
ZAČETNI EPILOG
Prvi trije meseci po Druellini smrti so bili za Cygnusa in njegove hčerke izredno težki. Cygnus, ki je ljubil ženo bolj kot vse, se je komaj sprijaznil z njeno smrtjo. Od hčerk pa je najbolj trpela šestletna Narcissa in tudi osemletna Andromeda. Desetletna Bellatrix je sicer pretočila nekaj solz, a ne veliko, kar je sprožilo prepir z Andromedo, ki je bilo trdno prepričana, da Bellatrix sploh ni žal za mamino smrt. Prepir se je - kot običajno - končal s prihodom Narcisse, ki je umirila napeti strani.
Nekega popoldneva je bilo Narcissi dolgčas. Bellatrix je dobila pismo iz Bradavičarke in veselo gledala, kaj bo potrebovala; Andromeda pa je vzunaj pomagala stari čarovnici pri hoji. Narcissa se je odločila, da gre pogledat v mamino sobo kljub temu da nihče ni šel notri. A njena radovednost je bila prevelika. Ni bilo tako zanimivo, kot si je predstavljala. Večinoma je bila soba polna starih knjig in ljubezenskih romanov, ki jih je dobivala tudi Narcissa, saj so ljudje menila, da se jim zdi v tem podobna Druelli.
V tistem trenutku pa je Narcissa našla zelo staro knjigo, polno lastnoročnih zapiskov daljnih dnev. Bil je dnevnik. A od koga? V ta namen je pogledala na prvo stran in videla ime Druella Lucille Rosier (Black). To je bil mamin dnevnik, si je rekla Narcissa.
"Od zdaj naprej bom pisala dnevnik, kot si ga ti in sicer v tvoj spomin, mama," je rekla Narcissa in pogledala gor.