Hi :wave:!
Prejšnjič je Cissy opisovala svoj sedmi rojstni dan in zavezo, ki jo je morala kot najmlajša dati in sicer, da bodo vse tri sestre spoštovala čistokrvnost do smrti. Danes pa ...
1. SEPTEMBER 1962
Tole pišem na železniški postaji na peronu devet in tri četrtine, ki bo čez dve minuti šel proti Bradavičarki z Bello vred.
Ravnokar sem objela Bello in malo sem imela solzne oči. Res nisem navajena, da me kdo, ki ga imam rada, pusti za nekaj časa. V tem primeru do decembra.
"Pisala ti bom, Bella! Obljubim," sem ji obljubila.
"Jaz tudi, Cissy," mi je odgovorila.
Nato se zdaj poslavljata oče in Andy, ki ima prav tako nekaj solz v očeh, ampak manj kot jaz. Očitno je pozabila na njune prepire. No, saj nisi bili veliki, večinoma o tem, kateri pripada neka stvar.
O, zdaj gre na vlak! Ravnokar je stopila na stopnice in zdaj se gledamo. Je že šla notri. Zanima, kakšen je vlak. Pa moram počakati še štiri leta!
Zdajle pa je prišla k oknu in nas gleda in dviguje roko v slovo in zdaj se vlak počasi pelje iz postaje. Maham ji kot zmešana!
No, ne vidim več vlaka. Vse, kar bom še napisala je: Bella, upam, da boš srečna na Bradavičarki!