Septembra je učiteljica oznanila, da bodo prakticirali izmenjavo učencev iz tujih držav. V šolo j prišel učenec iz Francije po imenu Charif. Sedel je zraven Klare. Njej je bil Charif zelo všeč oz. se je vanj zaljubila. Želela se je z njim pogovarjati, vendar ni govorila francosko (razen Bonjour). Napisala mu je listek z »Engelsih?« napisom in odgovoril je »Yes«.
Charif je bil visok z rjavimi očmi. Imel je srednje dolge rjave lase. Prvi dan je bil oblečen v kratke hlače iz jeansa, kratko majico črne barve in puloverjem z fotografijo Eifflovega stolpa, pulover je bil črne barve.
Klara je iz pogovora z njim ugotovila, da ima rad poletje, sadje, zelenjavo, glasbo, da igra kitaro in klavir ter še veliko drugega. Posluša Bruno Marsa. Nekaj njegovih pesmi celo zna zaigrati na klavir in kitaro.
V Charifa so se zaljubile skoraj vse punce iz razreda, zato je Klara mislila, da proti njim nima «šanse«. To jo je žrlo in je bila zaradi tega še bolj nesrečna, vendar sta imela veliko skupnega, kar jo je malo razvedrilo.
Doma je napisala dnevnik, naredila nalogo in se šla učit, kasneje je tudi vadila flavto in kitaro. Staršem je povedala za novost letošnjega leta, menili so, da je to izvrstna ideja za širjenje obzorja in splošno razgledanost. Povedala jima je tudi, da bo vsak učenec tukaj 3 meseca in da bodo tukaj 3 učenci letno. Povedala pa ni, da ji je Charif všeč, ker bi starša lahko mislila, da to ogroža njeno zbranost v šoli. Ko je brala knjigo »Vsi razen mene« se je komaj zbrala.
Mogoče to vseeno ni dobro za njo?
Med poukom je manj zbrano poslušala in pozabila je odgovore na vprašanja, ki jih je prej vedela… Po šoli se je zamislila in se opomnila, da mora biti odlična, če želi priti v pravo srednjo šolo in s tem razveseliti starše. Ko pa se je spomnila, da se mora učiti je vse misli odvrgla in se učila na standarden način. V šoli je bilo napovedano že 1. ocenjevanje, spis o doživetjih v počitnicah. Klara je po več ur vadila za popoln spis, ki ga je večkrat nesla učiteljici preverit in popravit. Ko je napočil čas za spis, je bila Klara že dobro pripravljena. Charif je imel težave s slovenščino zato je lahko imel prevajalnik, ker se potem učitelji niso rabili toliko truditi s prevajanjem. Po pouku so vsi govorili o tem kako težko je bilo, Klara pa si je mislila, da se bi morali bolj pripraviti. Pri pouku si je spet malo pošiljala sporočila s Charifom, vendar manj, da je sledila pouki in imela kasneje manj dela, ko je prišla domov.