Ta del posvečam eni in edini JustLilly. Tvoj komentar mi je dal nagon za nov del! Hvala ti, da si prebrala zgodbo! Res sem vesela, da ti je všeč. Prav zanima me kaj boš napisala danes! RTM:heart::sparkles:
~~~
Prejšnič...
Kaj pa sem mislil, z maturantko se ne morem prepirat in seveda sem bil obsojen, da najdem uhane.
~~~
Kje naj človek najde majhne uhančke na mizi, ki sploh ni več miza, ampak stojnica s kramo. Aja, potem pa ni čudno, Nekdo je kupil uhane…Zvezki, svinčniki, perlice, globus, telefoni, polnilci, voščenke, karte za enko, knjige in radio, pa še bi lahko našteval! Vse se je zgentlo in pomešalo v eno veliko čežano!

Po možnosti se spodtakneš še ob kakšno cunjo na tleh. Tako je pri meni, veste. Cunje mi ležijo povsod. To je moj red, v katerem se lahko samo jaz znajdem. Cunje so stlačene v kot in tam je vse kar potrebujem za cel teden. Potem pa se mama vsake toliko časa za glavo prime, pa zažene akcijo, da mi zglanca sobo da se sveti. Seveda brez da bi mi povedala. Zjutraj, nič sluteč, grem v kot po trenirko, pa nikjer nič! Iščem kot Kitajska turiste. Šele potem se spomnim, da so mogoče v omari. Ker, kdo pa jo še uporablja? Ti? Aja. Jaz je ne…
Za nameček pa še smrdi po lulanju od mojega hrčka. Mali ščije vse povprek, kamor mu paše. Po dnevi seveda spi, da ne moreš nič z njim, po noči, pa ima fešto. Na kolesu laufa, kot da bi se boril za življenje ali smrt, da tako škriplje, da mi bodo počasi še ušesa skrvavela. Eno noč, ko sem imel že tako ali tako slab dan, sem mu snel kolo s kletke, očitno mi je zameril. Zjutraj me je šavsnil.
Pa seveda se ti pod nogami mota še maček! Kar naprej vohlja za hrčkom. Enkrat se je z krempeljci zataknil v rešetke. Cuknil je in kletko je vrglo s police. Hrček je bil v redu, pa maček tudi. Mama in jaz pa ne. Soba je bila v še hujšem razsulu, kot je običajno! Maček je malo razvajen. Na bušiju se mi vidi, o, ja, samo povem.
Mlajša sestrica ga mrcvari in čohlja kot nora, ko pa je treba počistit njegove drekce, ki so včasih Dreki, pa mama vse naredi.
Torej, uhanov ni bilo nikjer. Iskal sem doli, iskal sem gori. Levo, desno, nič. Potem pa je prišla mama. Vstopila je v Julijino sobo pa rekla Upam da te ni skrbelo, jaz sem vzela uhane. Na varnem so. Jaz sem mislil da bom znorel! Crkujem od iskanja, ko jih je imela ves čas ona! Lepo vas prosim! A mi kdo pomaga? Živim z tremi ženskami, rabim odmor, lepo prosim. Ena je bila še pred kratkim v plenicah, zdaj pa raste kot da bi jo uročili. Moja petletna sestra Polonca. No, tako jo kličemo. Drugače je Polona. Samo afne gunca zadnje čase. Že tako mi najedajo učitelji, mi še ona teži. Razbije vazo, pred mamo naredi tiste srčkane očke, pa je vse v redu. Na MOJEM telefonu si nalaga tiste igrice Talking Tom pa Talking Angela. Ko pride iz vrtca, takoj na telefon. Najvažneje je kako bo Angelo naličila, sfrizirala, umila Toma, ga peljala lulat. To jo zanima, ja. Ubogi naš Čuri Muri, me prav zanima kdaj bo Polona še njega začela ublačit v oblekce, pa ga pejlat lulat. Kdaj bo že odrasla. Res ne vem, kako lahko sploh še živim tu. Ja. Zdaj sem se pa odločil. Šel bom k očetu. Stran od žensk, samo stran od njih.

:speaking_head: Pozdravljeni bralke/bralci!
Evo tu je že nov del. Ker mam na wordu že napisano 6 strani bom objavljala malo pogosteje, dokler jih imam, potem pa bom sproti pisala in bo trajalo več časa:innocent::heart:. Hvala vsem lepim komentarjem:sparkles:. Res sem se razveselila, ko sem videla da je 50 ljudi prebralo zgodbo! Hvala lepa!:hugging::sparkles::heart:
Lp, Wonder Woman:blush: