Črna kot noč 1. del
6
Sem Blackie.
Že samo ime, vam pove marsikaj. Recimo to, da je moja najljubša barva črna.
Ali, da obužujem noč. Vse to je res.
Neke temačne noči, se je razbesnela strašna nevihta.
Strele so pokale, grmelo je in temno je bilo kot v rogu. Prebudil me je vonj po zažganem.
Usedla sem se. Tole je bilo že kar malo čudno. In strašljivo.
Nisem slišala dihanja staršev. Nisem slišala toče. Moja muca ni mijavkala kot ponavadi.
Ne, nekaj je bilo narobe. Nekaj sem slišala. Zunaj se je nekdo krohotal. Vstala sem in pogledala skozi okno.
Od groze mi je zastal dih. O, groza! Sredi naše ullice je stal zakrinkan moški. V roki je imel pištolo,
iz katere je kapljala kri. Zabliskalo se je. Ko se je blisk polegel, sem se zastrmela skozi okno.
Na mestu kjer je stal zakrinkan moški... Je zdaj tam stal naš... Ravnatelj! Je možno? Je možno da je
naš ravnatelj, morilec? Zadnje čase, ga ni na šoli. Prav zdaj, je lahko povzročal strah in zmedo.
Že zjutraj sem slišala, ko je nekaj zašumelo. Toda zdaj. Zdaj, moram NEKAJ ukreniti. Toda kako?
Oblekla sem plašč in hlače, ter se pognala čez vrata. Stopila sem ven. Spet se je zabliskalo.
Spet ta krohot. Zmrazilo me je. Ampak, nisem se vdala! Brez orožja, brez prijateljev in pomoči sem se podala proti morilcu.
" Hej, ti! " Sem ga opozorila. Počasi se je obrnil. In zbežal. " NE! " Sem kriknila. " Ne! Ne bom ti pustila da uideš! "
Toda prepozno. Samo zašuštelo je in slišala nisem več duha in sluha. Nenadoma se je nekaj zgodilo.
Smrad po zažganem, je postajal vse močnejši. Posvetilo se mi je. " Zakaj samo stojim tukaj?! " Sem se vprašala.
" Ta stari potuhnjenec, Ravnatelj bedasti! Zažgal si naše drevo!! In zdaj... Zdaj se bo podrlo name! " To je bilo res.
Cipresa, ki je stala mao pred mano, je gorela. " Slišal sem te! Pazi nase, morda boš poleg tega drevesa, naslednjič prišla
na vrsto prav ti! " Sem še slišala.
Se nadaljuje...
Že samo ime, vam pove marsikaj. Recimo to, da je moja najljubša barva črna.
Ali, da obužujem noč. Vse to je res.
Neke temačne noči, se je razbesnela strašna nevihta.
Strele so pokale, grmelo je in temno je bilo kot v rogu. Prebudil me je vonj po zažganem.
Usedla sem se. Tole je bilo že kar malo čudno. In strašljivo.
Nisem slišala dihanja staršev. Nisem slišala toče. Moja muca ni mijavkala kot ponavadi.
Ne, nekaj je bilo narobe. Nekaj sem slišala. Zunaj se je nekdo krohotal. Vstala sem in pogledala skozi okno.
Od groze mi je zastal dih. O, groza! Sredi naše ullice je stal zakrinkan moški. V roki je imel pištolo,
iz katere je kapljala kri. Zabliskalo se je. Ko se je blisk polegel, sem se zastrmela skozi okno.
Na mestu kjer je stal zakrinkan moški... Je zdaj tam stal naš... Ravnatelj! Je možno? Je možno da je
naš ravnatelj, morilec? Zadnje čase, ga ni na šoli. Prav zdaj, je lahko povzročal strah in zmedo.
Že zjutraj sem slišala, ko je nekaj zašumelo. Toda zdaj. Zdaj, moram NEKAJ ukreniti. Toda kako?
Oblekla sem plašč in hlače, ter se pognala čez vrata. Stopila sem ven. Spet se je zabliskalo.
Spet ta krohot. Zmrazilo me je. Ampak, nisem se vdala! Brez orožja, brez prijateljev in pomoči sem se podala proti morilcu.
" Hej, ti! " Sem ga opozorila. Počasi se je obrnil. In zbežal. " NE! " Sem kriknila. " Ne! Ne bom ti pustila da uideš! "
Toda prepozno. Samo zašuštelo je in slišala nisem več duha in sluha. Nenadoma se je nekaj zgodilo.
Smrad po zažganem, je postajal vse močnejši. Posvetilo se mi je. " Zakaj samo stojim tukaj?! " Sem se vprašala.
" Ta stari potuhnjenec, Ravnatelj bedasti! Zažgal si naše drevo!! In zdaj... Zdaj se bo podrlo name! " To je bilo res.
Cipresa, ki je stala mao pred mano, je gorela. " Slišal sem te! Pazi nase, morda boš poleg tega drevesa, naslednjič prišla
na vrsto prav ti! " Sem še slišala.
Se nadaljuje...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG!! Že prvi del me je čisto potegnil vase (med pisanjem tegale sem ga prebrala še 5x, pa je še vedno zanimivo), čeprav nisem ravno ljubiteljica srhljivk... Woooooow!!!
P.S.: Bi me v kotiček prosim obveščala o novih delih?
PILANA :cherry_blossom::white_flower:
P.S.: Bi me v kotiček prosim obveščala o novih delih?
PILANA :cherry_blossom::white_flower:
0
Moj odgovor:
#happygirl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
POKLIC...
Hej<3:purple_heart:
Jaz sm enkrat že pisala če sm prepozna za začet ples trenirat. No zdaj plešem HIP HOP 1 mesec in sem že dobila prijatelijico in mi gre kar super. In zdaj sem ugotovila da me to tako veseli da bi rada v prihodnosti postala plesalka. Rada bi tudi pela. Pravzaprav bi bi bila rada v glasbeni skupini kjer bi plesali HIP HOP in zraven peli svoje pesmi. Zdaj sem jaz 7.r in bom v začetku 8.r mogoče šla v šolski pevski zbor(problem je da je učitcla bolj tako no..dokaj vseeno ji je za vaje in potem sploh ne obvesti kdaj jih ni in kdaj so(včasih sem hodila s sem potem zaradi tega nehala) . Začela sem tudi pisati poezijo in me je zelo "povleklo". Pravzaprav brez glasbe ne morem. Igram tudi inštrument. Skratka glasba in ples me res zanimata in imam željo to početi v življenju ampak tukaj nastane problem. Kot prvo imam težave z samozavestjo in se bojim da ko bi plesala da bi se mi smejali pa tudi nekako strah me je razmišljat o tem da bi bila plesalka ker plešem komaj en mesec samo mi je to res všeč. Največji problem pa je kam naj grem na srednjo šolo? V Sloveniji ni nobene šole z smerjo plesa HIP HOP. Zanima me kam grejo tisti ki postanejo pevci in pevke? Res se mi ne sanja kam moram potem na srednjo šolo...
Če mi bi kdo znal pomagati, vas prosim za pomoč ali nasvete. Ne vem ali naj nad tem obupam ali ne...
Hvala!
#hg:purple_heart:
Jaz sm enkrat že pisala če sm prepozna za začet ples trenirat. No zdaj plešem HIP HOP 1 mesec in sem že dobila prijatelijico in mi gre kar super. In zdaj sem ugotovila da me to tako veseli da bi rada v prihodnosti postala plesalka. Rada bi tudi pela. Pravzaprav bi bi bila rada v glasbeni skupini kjer bi plesali HIP HOP in zraven peli svoje pesmi. Zdaj sem jaz 7.r in bom v začetku 8.r mogoče šla v šolski pevski zbor(problem je da je učitcla bolj tako no..dokaj vseeno ji je za vaje in potem sploh ne obvesti kdaj jih ni in kdaj so(včasih sem hodila s sem potem zaradi tega nehala) . Začela sem tudi pisati poezijo in me je zelo "povleklo". Pravzaprav brez glasbe ne morem. Igram tudi inštrument. Skratka glasba in ples me res zanimata in imam željo to početi v življenju ampak tukaj nastane problem. Kot prvo imam težave z samozavestjo in se bojim da ko bi plesala da bi se mi smejali pa tudi nekako strah me je razmišljat o tem da bi bila plesalka ker plešem komaj en mesec samo mi je to res všeč. Največji problem pa je kam naj grem na srednjo šolo? V Sloveniji ni nobene šole z smerjo plesa HIP HOP. Zanima me kam grejo tisti ki postanejo pevci in pevke? Res se mi ne sanja kam moram potem na srednjo šolo...
Če mi bi kdo znal pomagati, vas prosim za pomoč ali nasvete. Ne vem ali naj nad tem obupam ali ne...
Hvala!
#hg:purple_heart:
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Ful dobra ideja.:stuck_out_tongue_closed_eyes::stuck_out_tongue_closed_eyes::stuck_out_ton
Komi čakammm:stuck_out_tongue_closed_eyes::sparkling_heart::stuck_out_tongue_closed_eyes::
Kjuuuuuuuuut! :heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::hea