2.
Na mojo žalost, si Ark obleče črno majico. Zagleda moj žalostni obraz in se nasmehne.
"Nekomu je pa nekdo všeč!" me draži, jaz pa ga udarim po roki, da se zasmeje. Sprehodiva se do motorjev. Skia pobožam po črnem usnjenem sedežu. Ark odide do svojega.
"Tekma okoli mesta?" me vpraša.
"Verjemi, si že izgubil," samovšečno rečem in se zavihtim na Skia. Ark odpre glavna vrata garaže iz katere lahko samo iz stopiš. S police vzame bel sprej in sede na njegov črno siv motor. Zapelje ven iz garaže, jaz pa za njim. Skoči z motorja in čez ulico s sprejem nariše krivo belo črto, ki naj bi bila štartna črta. Motor zapeljem do nje. Ark pripelje še svojega.
"Do gostilne Never. Tisti, ki izgubi plača pijačo," rečem. Gostilna Never je edina gostilna v mestu, ki dela vseh 24 ur na dan. Od tod ji tudi ime. Never, nikoli. Nikoli se ne zapre.
"Pripravi se na poraz!" moj glas zareže skozi nočno tišino. Vseeno mi je. Vse dam za zabavo.
"V redu, kraljica. Pa dajva," reče, nato pa zavpije: "Pripravljeni! Pozor! Zdaj!"
Motorja zabrnita in se poženeta po ulici. Sedaj ne zavijem na ulico iz katere sem prišla, ampak peljem naravnost proti mestni obvoznici. Arka pustim za sabo. Saj sem mu rekla naj si pripravi denar.
Pred sabo zagledam semafor. Na njem gori rdeča luč. Ne mislim se ustaviti. Tudi Ark se ne bo in ne želim plačati pijače zaradi njegove ideje. Njegova ideja, njegovi stroški. Pogledam, če se semaforju slučajno bliža kakšen avto. Nič. Namesto na zavoro, še bolj pospešim in zdrvim mimo rdeče luči.
"Jaaaaaaaaaa!" zavpijem, ko drvim po ovinkih obvoznice. Ozrem se nazaj. Ark seveda ni čakal semaforja. To bi bilo čisto proti njegovim načelom. In hitro se mi približuje.
"Ne, ne boš," rečem sama pri sebi in še bolj pohodim na plin. Zdrvim naprej in Arka spet pustim za sabo.
Bliža se mi oster ovinek. Že se pripravim, da bi pravočasno obrnila, ko nekaj pritegne mojo pozornost. Zaslišim strel. Prvi. Drugi. Tretji. Niti ne uspem zavpiti. Zletim s ceste.